NOVOLETNA

iz leta v leto čas ponavlja zgodbo
prizor je nov imena vedno ista
le črke se še dajo okrasiti
na obeh straneh popisanega lista

krog se sklene duh postane priča
v zadnjem stavku tihega obreda
ko resnica izhlapi med zvezde
ko upanje postane zgolj beseda

a vsak od vas kdor nase nekaj da
prepiše verze o kamnitem soncu
na nov okvir iz čvrstega lesa
ko zasluti da gre pesem h koncu

polnoč odbije sveče zagorijo
največkrat se v pravila igre ujeto
rodi voščilo ki je manj tolažba
kot skupna laž srečno novo leto

Poslušaj!

SPOZNANJE

slutim hrup nemirnih morij
vidim da besede so prebudile moč
brez besed ujete misli vprašam
kaj ni to čas ko vem da moram proč

vem zakaj v sebi zdaj z odgovorom odlašam
stoje nekje na bregu med kupom mrtvih skal
še trdosrčnim lovcem po utrudljivem begu
sčasoma postane ujete ptice žal

bežim na polje med zoreče žito
lahko je s klasjem v vetru valovati
skrivam se ker se bojim priznati
da me je svojega poguma strah