Osrednja
osebnost celjske zasedbe Kladivo, konj & voda je Danijel Bedrač,
pisec večine pesmi, igral je akustično kitaro, bas in
tolkala, skupino pa je ustanovil 1979. leta. Pevka je bila Damjana
Golavšek, Sine Videčnik in Srečko Lavbič sta
igrala akustične kitare, tamburinom, mandolino, basom in pela
spremljevalne glasove, Avguštin Penič pa je igral
violino, piščal in akustično kitaro. V prvem
obdobju, od nastanka 1978. leta do 1983. leta, je v skupini ali z njo
sodelovala še vrsta ustvarjalcev iz Celja, Žalca in
okolice, od Vlasta Skaleta, Vena Dolenca, oba sta znana tudi kot
samostojna ustvarjalca, Veno Dolenc kajpak predvsem iz Sedmine, pa
klarinetist Mitja Beuermann, Gregor Strniša s klaviaturami,
basist Nino DeGleria, harmonikaš Zoran Kolin in pianist Matjaž
Železnik. Zbirka Opus Magnum 1979-1983, ki jo je septembra 1998.
leta v obliki CD-ja objavila založba Vinilmanija, povzema večino
pesmi s prve kasete Zorenje, objavljene pri OO ZSMS Žalec 1979.
leta, ter skoraj vse pesmi s prvega pravega vinilnega albuma Vidov
ples, izdanega pri RTVB 1983. leta.
Danijel Bedrač je pred
ustanovitvijo zasedbe Kladivo, konj in voda, še v gimnazijskih
letih, imel skupino The Invaders, ki jo je kasneje preimenoval v
Plaz. To je bil klasičen rock trio, oprt na pristope, znane
predvsem s konca šestdesetih let v skupinah, kot so bile Cream
ali Hendrixova Experience. V tisti skupini bi se naj, pravi Bedrač,
šli čisto improvizacijo. Bedračevi sodobniki in
pomembni ustvarjalci iz istega kulturnega kroga so bili, ob omenjenih
Vlastu Skaletu in Venu Dolencu, še Bori Zupančič,
Branko Dobravc – Laki, kasneje Primož Schmidt in Aleš
Jošt, ki sta igrala tudi z Markom Brecljem in še
nekateri. Vlasto Skale je sodeloval tudi s skupino Kladivo, konj in
voda, ob tem v samozaložbi objavil kake tri kasete, pri
velenjskem Kulturnem centru Ivana Napotnika v zbirki Zaglas pa je
1997. leta objavil album z naslovom Kefa. Danijel Bedrač je s
skupino Kladivo, konj in voda izvajal in posnel Skaletovo pesem Noč
brez konca. Tudi Veno Dolenc je doma iz Celja, še od
gimnazijskih let je veliko sodeloval in prijateljeval z Danijelom
Bedačem. Kasneje se je preselil v hišo svoje stare mame v
Tržič. Skupina Kladivo, konj in voda je izvajala njegovo
pesem Kača, ki je v repertoarju skupine Sedmina znana pod imenom
Ogledalo.
Danijel Bedrač je, ob delu v zasedbi Kladivo, konj
in voda, organiziral tudi festivale t. i. akustične glasbe. Prvi
je bil 1979. leta. Imenoval se je Mini festival akustične
glasbe. Drugi in tretji sta že imela naslov Tradicionalni
festival akustične glasbe. Četrtega so razdelili na dva
večera, na t. i. akustičnega in t. i. alternativnega. Pod
akustiko so uvrščali ustvarjalce, oprte na etno, folk in
podobna izročila. T. i. alternativna glasba pa je zajemala
skupine novega vala, med njimi mnoge oprte na t. i. kraut rock ali
nemško elektronsko glasbo. Med temi je bil tudi Mario
Marzidovšek iz Poljčan, Electric Fish iz Žalca in
skupina Musica iz Trsta. Omenjena italijanska skupina je bila iz
kulturnega kroga Il Posto Delle Fragole, s katerim je Danijel Bedrač,
ob še nekaterih drugih celjskih ustvarjalcih, v začetku
osemdesetih tesno sodeloval. Ta glasbeni in kulturni krog je bil
vezan tudi na znane prelome v tržaški psihiatriji s konca
sedemdesetih in začetka osemdesetih, ko so – v okviru
antipsihiatrije in novih pogledov na duševno zdravje, predvsem
tekstov Lainga, Cooperja in Bassaglie - razpustili in
prestrukturirali tržaško psihiatrično bolnico San
Giovanni. Danijel Bedrač je, kot mnogi slovenski pesniki, dal
skozi izkušnjo alkoholizma, se načrtno zdravil, zatem pa
v drugi polovici osemdesetih tudi študiral in v začetku
devetdesetih diplomiral na takratni Višji šoli za
socialne delavce, sedaj Fakulteti za socialno delo. V zadnjih letih
Danijel Bedrač dela v Celju v Zavetišču za
brezdomce.
Danijel Bedrač je ustvarjalec, ki se ne omejuje z
glasbenimi slogi. Na vprašanje, zakaj je v času prodora
punka in novega vala konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih
igral z akustičnimi glasbili, je odgovoril, da takrat pač
niso imeli pogojev za ustanovitev rock skupine. Niso imeli glasbil
niti prostora za vaje, ob tem pa je želel besedila ali poezijo
podajati na mehkejši način. V tistem času, konec
sedemdesetih in v začetku osemdesetih, je bila podobna skupina v
tistem koncu, ob že omenjeni Sedmini, še Epitaf. Takrat
so nastopali tudi na festivalu v Subotici.
Plod prej omenjenega
sodelovanja z antipsihiatrično ustanovo Il Posto delle Fragole
je bilo več nastopov po Trstu, v Vidmu, Padovi in drugod, kjer
so sodelovali še Mario Marzidovšek, nekdanji član
skupine Laibach, Srečko Bajda, pa ptujsko-mariborska skupina
Masakr in še nekateri. Objavili so tudi skupno kaseto Condotte
Pertubate ali Moteno vedenje. Na tej kaseti je zabeležena tudi
takratna Bedračeva zasedba Lokalna televizija. Ob Lokalni
televiziji je delovala še zasedba Desant, ob njiju pa so se
kasneje v Celju in okolici pojavile še zasedbe Juhuhu stric
Vinko in njegovi, iz katere sta izšli zasedbi Semprini in
Strelnikoff, pa Sfinkter, v kateri sta bila Primož Jeza in
Danijel Bedrač. Bedrač je 1995. leta sam pri založbi
Coda objavil kaseto z naslovom Luna, ki jo je posnel ob pomoči
pevca Karla Kompoša Ptiča in pevke Nene Žmajde.
Kaseta je razkazovala tedanje zanimanje Bedrača za techno zvoke,
h katerim se je vračal tudi kasneje. Bil je tudi navdušen
poznavalec nemške elektronske glasbe, kar je delil z že
omenjenim Mariom Marzidovškom.
Sredi devetdesetih je
Bedrač ustanovil novo, električno različico zasedbe
Kladivo, konj in voda, v kateri so bili, ob Bedraču, še
kitarist Brane Mihajlovič Kosta, prej omenjeni pevec Karlo
Kompoš Ptič, basist Evgen Oparenovič in njegov brat,
bobnar Levin Oparenovič. Skupina je 1996. leta pri založbi
Conan objavila CD z naslovom Na cesti. Naslovna pesem je ena verjetno
najbolj znanih in ključnih Bedračevih pesmi še iz
prvega obdobja skupine
Konec devetdesetih je Danijel Bedrač
razpustil zasedbo Kladivo, konj in voda, v kateri je prihajalo do vse
več trenj in zamenjav članov. Po tistem je pri založbi
Studio trg v Celju objavil le še eno uradno kaseto, Grafika
srca, na kateri pojeta Klarisa M. Jovanovič, sedanja življenjska
sopotnica Vena Dolenca in ustvarjalka v zasedbi Duma Levantina, ter
omenjani Karlo Kompoš Ptič. Klasično kitaro je igral
stari Bedračev sodelavec Srečko Lavbič, električno
kitaro pa Bedračev sin Žiga. Na kaseti so le štiri
pesmi, na eni strani v t. i. akustičnih, na drugi pa v t. i.
elektronskih ali računalniško podprtih, techno oblikah.
Ob omenjenih uradnih izdajah ima Danijel Bedrač kopico
domačih, pretežno z računalnikom narejenih posnetkov.
Recimo demo CD Bad Karma, kjer se je oprl na izročilo Kraftwerk,
Schultzeja, Tangerine Dream, Throbbing Gristle, Prodigy in drugih, na
plošči pa so priredbe raznih klasičnih pesmi iz
šestdesetih in sedemdesetih. S prijateljem G. R. Matelo iz
Žalca je pod imenom Shithead Folk Trio objavil kaseto z naslovom
Paranoja v kondomu. Konec devetdesetih je napovedoval objavo CD-ja s
ponovno posnetimi pesmimi s prej omenjene kasete Grafika srca in s
par novimi, vendar mu zatem to ni uspelo. Polno je zaposlen v
celjskem zavetišču za brezdomce, doma pa še
naprej, ko utegne, snema tekoče glasbene zamisli.
Milko
POŠTRAK