Ime mi je Nataša ... vendar so me prijatelji, ki vedo za mojo "obsedenost" z Indijanci, preimenovali v NA- TA- WE ... češ, da zveni bolj indijansko. Ker sem to ime od vsega začetka uporabljala na internetu in ker me že več ljudi pozna pod tem imenom kot pa pravim- sem tudi svojo spletno stran naslovila tako.

Živim v Mariboru- mestu pod Pohorjem, ki je zadnje čase začelo spreminjati podobo, ki smo jo bili Mariborčani vajeni toliko let. Sama nisem pristaš takšnih velikih sprememb, ko gre za naraven prostor in upam, da bodo ljudje, ki so na vodilnih položajih, enkrat začeli razmišlajti tudi o dolgoročnih posledicah svojih odločitev, ne pa samo o trenutni zadovoljitvi nekaterih potreb.

Na tej strani bom poskušala napisati, kaj vse me zanima, na naslednjih pa bom potem vse to bolj podrobno opisala.

Torej: Najraje imam, da me obkroža zelenje in živali. Zato je eden izmed mojih konjičkov urejevanje navadnih in vodnih vrtov. Nekaj fotografij mojega dosedanjega dela, si lahko pogledate na strani vodni vrt.

Živali ... brez njih bi mi bilo težko. Res pa je, da mi je včasih tudi težko z njimi. Doma imam namreč bernardinca in pet mačk, katere sem našla zapuščene na cesti, oziroma bolje rečeno so one našle mene.

Pred nekaj leti sem postala vegetarijanka, ker kljub splošnemu prepričanju nisem več mogla povzročati trpljenja živalim zaradi naučenih prehranjevalnih navad. Po tem prvem koraku sem začela sama pri sebi opažati tudi to, da ima takšna hrana zaslugo za moje boljše počutje in sem začela raziskovati tudi zdravstvene razloge za vegetarijanstvo. Nekaj o temu lahko preberete na strani vegetarijanstvo, kjer je tudi bolj podrobno razloženo, zakaj sem pozneje iz vegetarijanstva prešla na delno veganstvo.

Glede na to, kar grozi našemu planetu zaradi človeške brezbrižnosti, imam na tej strani zbranih nekaj misli o tem.

Indijanci ali prvotni prebivalci Amerike so vzbudili moj interes že tako dolgo nazaj, da se nekega pravega začetka tega sploh ne spomnim. Všeč so mi njihove modrosti, ki so posledica življenja z naravo in pa njihov način življenja, katerega so jim beli tatovi njihove zemlje- žal- onemogočili.

Verstva so vzbudila mojo pozornost malo pozneje kot Indijanci- nekako pri šestnajstih letih. Najprej sem začela brati sveto pismo, potem sem začela raziskovati vzhodne religije ...kasneje sem naletela na avtorja Anthony de Mella in na koncu na človeka, ki mi je dal ogromno v življenju, pa čeprav ga nisem nikoli srečala: OSHO-a.

Toliko na tej uvodni strani, tukaj bi se rada še zahvalila vsem mojim "medmrežnim" prijateljem, ki so mi na nek način tudi pomagali pri odkrivanju in spoznavanju same sebe. Sem spadajo tisti, ki sem se z njimi strinjala in smo naša mnenja samo "pilili" in pa tudi tisti, katerih mnenja so nasprotna mojemu, pa vendar se jim lahko zahvalim, da so me veliko naučili, torej :

2x-, Oxxana, Raymond (Vancouver Canada) SVK, Meta, Andreja- še z Večerovih strani in pa VSEM (preveč vas je:)))) ) iz Dnevnikovega foruma .... ja, tudi anonimnežem, ki so nam pili kri- od teh sem se NAJVEČ naučila- HVALA!

NATAWE