Vegetarijanka (oziroma v zadnjem času nekakšna mešanica med lakto-ovo- vegetarijancem in vegancem) sem že dobrih sedem let. Tudi sama sem namreč prej spadala med ljudi, ki so prepričani, da zrezek pač spada na mizo in da brez tega ogrožaš svoje zdravje. Lahko celo povem, da si nisem znala niti predstavljati od česa bi sploh živela, če bi postala vegetarijanka. Saj se ve kaj je na mizi v povprečni slovenski družini: zrezek na dunajski način s krompirjem, rižem včasih celo mlinci, naravni zrezek s krompirjem, rižem včasih celo mlinci, pečenka s krompirjem rižem, včasih celo mlinci, potem so tu še testenine, ki so najboljše seveda takrat ko so "oplemenitene" z mesom ......

Pa vendar se mi je nekega dne, ko na moj krožnik ni "priletel" kar neki "brezosebni" zrezek iz mesnice, pač pa sem videla v živo postopek kako se pride do njega- oglasila VEST, če temu sploh lahko tako rečem, ker je spala toliko časa, da tega še danes ne morem razumeti. Sem namreč poskušala, pa mi nekako ni uspelo. Res ne vem ali je tega krivo okolje, ki ti vcepi občutek, da je to normalno ali je tega krivo to, da opravičuješ svoje početje na vse mogoče načine, ker enostavno RAD JEŠ MESO, ker ti je dobro .... No, ko bom ugotovila, kaj od tega je bilo ali pa je bilo vsakega nekaj, bom dopisala. Zdaj pa bi napisala še par stvari, ki sem jih ugotovila v teh petih letih.

Najprej- na tej strani ne mislim pisati ali prepisovati že dognanih dejstev, argumentov, itd. o temu kako in zakaj je vegetarijanska prehrana bolj zdrava. To lahko vsak poišče sam, s tem da vtipka to besedo na netu in že bo imel postreženo s stotinami stranmi te vsebine. Napisala bom raje kako je to vplivalo osebno name.

Torej: kot sem že omenila, sem za vegetarijanstvo odločila iz razloga, ker imam rada živali in sem še pravočasno ugotovila, da to svojo ljubezen kažem na zelo čuden način. Ko se je v moji glavi zgodil tisti NE in sem začela jesti samo zelenjavo in kruh in testenine in ... in .... in .... ugotovila sem dve stvari: prvič- neprestano sem bila lačna, cel dan sem razmišljala samo o hrani, kaj bi jedla, koliko bi jedla .... to stanje je trajalo dobrih štirinajst dni in zredila sem se za dobrih pet kilogramov. Potem je prišlo obdobje "osvoboditve" kot sem to poimenovala ... naenkrat sem bila tako polna energije kot nikoli prej, počutje je bilo odlično in (še danes ne vem ali je bilo to res ali pa sem si samo domišljala) lažje sem razmišljala. Potem sem se spopadla s težavami kaj vse je še lahko tisti "in" zraven riža, krompirja in nekaj malo izbire zelenjave, ki mi je bila poznana. Rezultat me je pa prav presenetil .... "spoznala" sem ajdovo kašo, na krožnik so se vrnili že zdavnaj pozabljeni žganci v vseh možnih oblikah in okusih, odkrila sem kus-kus .... pa na koliko načinov se da pripraviti zelenjava !!!! Kako dolgo že nisem jedla orehov? Pa rozin? Kakšen okus pa imejo ti "ameriški oreščki"? Namesto sendviča nekaj "kikirikijev" ....

No, kakorkoli že, ta težava je bila premagana in ne samo to ....odprl se mi je res čisto nov svet v kuhinji in ker že od nekdaj pri vsem rada eksperimentiram:)))))

Jajca več ne jem, pa ne zaradi prepričanja, pač pa ker so se mi preveč zagabile slike iz "kurjih taborišč", mleko se še danes trudim, da bi dobila vezo s kakšnim kmetom, ki ima svoje krave na prostem - Priznam tu "grešim", vendar 600 SIT za liter sojinega mleka pri petčlanski družini je enostavno nemogoč izdatek.

Veganstvo v nekem smislu se je pridružilo pozneje (vegani so tisti, ki ne uporablajo NOBENEGA izdelka ali "pridelka" živali)

Krzna že prej nisem nosila, torej to ni bil problem .... kaj pa čevlji? Ti so vendar (vsaj večina) usnjeni. Kako naj izberem čevlje, ki bodo kvalitetni in ne bodo usnjeni? Takrat so pri meni prišle v modo "startarke", platnene teniske, ker pa na tržišču ni bilo razumevanja za moje na novo "odkrito odkritje" se ravno tisto leto več nikjer ni dobilo takoimenovanih espadril.

Ko danes gledam na to mojo odločitev mi še vedno ni žal za njo. Ravno nasprotno. Še vedno je počutje odlično (edino s čemer dopolnjujem svojo prehrano predvsem zaradi B12 so tablete alge SPIRULINA), ponoči mi moja vest pusti mirno spat, ko pridem na kakšno kmetijo pobožam žival in ne trepljam zrezka, ki bi ga videla v njej ... skratka verjamem, da sem priložila svoj kamenček k velikemu mozaiku, ki izključuje trpljenje drugih. Trdim pa, ravno zaradi teh mojih izkušenj, da mora do tega spoznanja (kot do vsakega drugega) priti vsak SAM!

Sedaj še pa nekaj razlogob za vegetarijanstvo:

Da lahko ljudje jedo meso, jajca in mlečne izdelke, je treba nahraniti in skrbeti za farme živine, hladiti njene izdelke, kar zahteva ogromne količine hrane, vode, energije in pridelovalnih površin.

Živali pridelajo 10 krat manj hrane kot jo pojedo, zato je potrebno toliko krat več pridelovalne površine, toliko krat več energije za žetev, toliko krat več vode, toliko krat več pesticidov, ..itd.

10 njiv zadostuje za:

61 ljudi, ki se prehranjujejo z sojo

23 ljudi, ki se prehranjujejo s pšenico

10 ljudi s koruzo

2 človeka z mesom.

Ta potratna praksa je prisilila živalsko industrijo v izkoriščanje vse več in več površine, zato so gozdove, močvirja in druge naravne ekosisteme, zdesetkali in spremenili v polja in pašnike. Tako je v Ameriki kar 87% vseh pridelovalnih površin namenjeno proizvodnji hrane za živali. Človek z mesno dieto porabi toliko zemeljske površine, kot bi bilo dovolj za 15 vegetarijancev. (Na pol hektarja zemlje lahko pridelamo 9000kg krompirja a le 75kg govedine.)

Vsak vegetarijanec vsako leto reši 1/2 hektarja dreves. Na milijone hektarjev (v Ameriki 100 milijonov hektarjev) gozdov je bilo spremenili v polja za pridelavo krme za živali. Vsakih osem sekund uničijo še 1/2 hektarja gozda. Tudi tropski pragozd uničujejo in spreminjajo v polja. Za pridelavo enega hamburgerja je treba zravnati kar 5 kvadratnih metrov tropskega pragozda.

Živali s farm so požrešne uporabnice vode, zato porabi človek z rastlinsko prehrano dnevno 90% manj vode, kot človek z mesno prehrano. (100 krat več vode je potrebno za pridelavo enega kg mesa, kot za pridelavo kg pšenice.)

Reja živali za hrano zahteva kar 1/3 vseh porabljenih surovih materialov in goriv. Za izdelavo enega samega hamburgerja potrošimo toliko goriva, da bi lahko z majhnim avtom prevozili 30km in dovolj vode za 17 tuširanj.

V Ameriki živali pojedo več kot 85% pridelane koruze, 80% soje in 95% ovsa. Vsa živina na svetu porabi dnevno po kalorijskih potrebah ekvivalentno 8.7miljard ljudem, več kot vsa človeška populacija.

Farme proizvedejo dnevno velike količine urina in iztrebkov, kar 23kg na eno kravo. Ti odpadki pronicajo v tla in se izpirajo v reke in jezera, kar povzroča v vodah povečane količine nitratov, fosfatov, amoniaka, bakterij in zmanjšuje klično kisika v vodi. Tako onesnaževanje ubija živali in rastline v vodi. Po podatkih ´Environmental Protection Agency´ povzročajo farme zraven človeka največje emisije metana, kar prispeva k nastajanju učinka tople grede in s tem klimatskih sprememb.

V Sloveniji nastane 150 ton odpadkov živalskega izvora dnevno, iz katerih predelajo 30 ton kostne moke, ki jo je treba uničiti. Slovenske sežigalnice ne morejo dnevno vsega sežgati, zato morajo kostno moko sežigati v tujini.

Če bi vsak Američan zmanjšal porabo mesa za 5%, kar bi pomenilo en mesni obrok manj na teden, bi prihranili dovolj žitaric, da bi lahko vsak dan nahranili 25 milijonov lačnih ljudi. Veliko držav v razvoju je razširilo svojo mesno pridelavo, medtem ko pa njihovi ljudje stradajo.

Za tiste, ki skrbijo za okolje je zmanjševanje porabe živalskih izdelkov ravno tako pomembno, kot zmanjševanje uporabe avtomobilov.