Nekaj o serijskih vratih in računalniku

    Marsikdo se bo vprašal zakaj ravno serijska vrata (COM port), če pa imajo paralelna vrata  (LPT port) več vhodnih in izhodnih linij? Za uporabo serijskih vrat je več zelo dobrih razlogov:
- Serijska vrata so zelo neobčutljiva za poškodbe. Vtikači se lahko vključujejo in izključujejo pri delujočem računalniku brez nevarnosti poškodb na njem ali na serijskih vratih! Ravno tako so vrata zaščitena pred kratkim stikom in prenapetostim na vhodu.
- Serijska vrata sama nudijo dovolj toka za eksperimente, tako da ni potreben dodaten izvor napetosti. S tem se zmanjša kabelska salata okoli eksperimentalne ploščice in tudi stroški eksperimentiranja.

Pri eksperimentiranju bomo uporabljali material, ki je vsakomur dostopen in ga je lahko nabaviti. Simbolna slika eksperimentalne ploščice je prikazana na zgornji sliki. Primer domače na hitro narejene eksperimentalne ploščice je spodaj.

Kot je videti iz slike je ploščica zelo enostavna. Na koščku kaširanega pertinaksa je postavljena devet polna  Sub-D ženska vtičnica in dve dvajsetpolni DIL podnožji za integrirana vezja. V podnožji bomo vtikovali naš material. Celotna ploščica je vezana po spodnji shemi.

    Za povezavo med računalnikom in eksperimentalno ploščico uporabimo normalen devetpolni podaljšek za COM-vrata. Če imamo na računalniku prost samo COM2 Uporabimo kabel ali adapter z 25 na 9 priključkov.
    Podatkovna izmenjava na COM-vratih gre preko priključka TXD (Transmit Data) in RXD (Receive Data). Vsi ostali priključki imajo pomožne funkcije pri vzpostavitvi in krmiljenju izmenjave podatkov. Imenujemo jih "Handshake" ker so uporabljeni za potrditev veze med računalnikom in zunanjo napravo. Dobra stran teh priključkov je da na njihova stanja lahko direktno vplivamo (nastavljamo).Razpored nožic na ploščici tiskanega vezja je isti kot na devetpolni Sub-D vtičnici. Vsak priključek je  prisoten na dveh mestih na DIL podnožju. Samo masa (GND) je speljana na štiri mesta Drugo DIL podnožje ima povezane po štiri priključke za postavitev elementov.

  Vsi poskusi so opisani v knjigi: Elektronik am PC nemškega avtorja B. Kainka.
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 ^{Nazaj na teme}