Pri eksperimentiranju (okoli leta 1883) je Edison vstavil kovinski trak skupaj z žarilno nitjo v stekleno vakuumirano bučko. Med trak in enim od priključov žarilne niti je vezal občutljiv galvanormeter. Opazil je da teče nek tok vedno ko je žarilna nitka žarela, ki pa preneha čim se ta ohladi.

   Do belega razžarjena žarilna nit je sproščala proste elektrone v vakuumu bučke, ki so našli pot preko galvanometra nazaj v žarilno nit. Radovednost ga je gnala da je priključil v krog z gavanometrom baterijo precej visoke napetosti, da bi mali tok podprl. Stekel je dosti večji tok med žarilni nitko in kovinskim trakom.

   Ko je obrnil polariteto baterije, je tok prenehal. Tako je naletel na princip diode. Na žalost pa ni v tem videl nobene možnosti praktične uporabe le-tega  Nadaljeval je z izpopolnjevanjem svoje žarnice.
   Enosmeren tok elektronov te naprave (imenovan Edison efekt) je ostal samo kot zanimivost, dokler ni  J.A. Fleming začel eksperimentirati z uporabo tega efekta (leta 1895). Fleming je tržil to napravo kot "ventil" in s tem sprožil celo novo študijo električnih krogov.
   Vakuumske diode (tudi Flemingov "ventil") niso sposobne prevajati velikih tokov, tako da Flemingiv izum ni bil uporaben v izmeničnih električnih krogih velike moči, razen za male električne signale.

   Nato se je začel leta 1906   "igrati" drug izumitelj z imenom Lee De Forest z Edisonovim efektom, da vidi kaj se da iz tega fenomena narediti. Tako je prišel do alamantnega odkritja, ko je postavil med žarilni nitjo in kovinski trak (ki je medtem postala že ploščica zaradi večje površine) kovinski zaslon. S priključitvijo male napetosti med zaslonom in žarilno nitjo se da regulirati tok med gretjem in kovinsko ploščico.
   De Forest je poimenoval ta zaslon med žarilno nitko in kovinsko ploščico mrežica. Ni samo velikost napetosti med mrežico in žarilno nitko tista ki krmili tok, ampak tudi polariteta. Negativna napetost med mrežico in žarilno nitko duši tok med žarilno nitko in kovinsko ploščico in obratno.
   Morda največje odkritje je bilo to da majhna napetost in majhen tok mrežice krmili velike tokove med žarilno nitko in kovinsko ploščico. De Forest je torej naredi njegov ventil nastavljiv, se pravi da ojača slab električni signal.
   Ta njegova iznajdba (poimenoval jo je "Audion") je pomembno pripomogla k razvoju komunikacijske tehnike.