Nazaj

    V amaterski praksi smo dostikrat v situaciji da bi morali nekaj izmeriti z osciloskopom. Nabava tovarniškega katodnega osciloskopa ni ravno mačji kašelj, ker je to instrument ki je zelo drag in ga sorazmerno malo uporabljamo. Leta 1975 je revija Elektor objavila serijo člankov o gradnji osciloskopa z naslovom Elektorskop. Takrat me je obsedla misel o njegovi izgradnji. Največji problem je bil  nabaviti katodno cev. Nek zagrebški radioamater (na žalost se ne spomnim več njegovega imena, niti pozivnega znaka) je takrat dobil od nekod iz tujine dve katodni cevi DG7-132. Eno mi je odstopil (prava radioamaterska solidarnost: poklonil !! ). Prva ovira je bila premagana.
    Naslednja še večja ovira je bila nabava materiala uporabljenega v Elektorjevem projektu. Dobra stran Elektorjevega projekta je bila lepo opisana teorija delovanja katodne cevi in celega osciloskopa. Prebrskal sem vse mogoče revije in knjige, kjer je bilo karkoli opisanega v zvezi z oscoloskopom in se lotil gradnje po svojem konceptu (beri: uporabi kaj imaš ali kaj lahko nabaviš). Rezultat je na spodnji sliki.

Današnji izgled osciloskopa (še danes po skoraj dvajsetih letih odkar je v tem ohišju mu manjkajo napisi na prednji plošči)

    Velik problem je bil nabaviti magnetno zaščito katodne cevi. Zaščitni oklop za katodno cev se izdeluje iz t.i. MU metala. Nekje v nekem katalogu (seveda iz tujine in meni nedostopno) sem videl njegovo ceno nad katero sem se zgrozil. Magnetni oklop in podnožje za cev sta dražja od katodne cevi. Zato sem se odločil oboje izdelati sam. Oklop sem naredil iz pločevine konzerve debeline 0,3 mm. Ta železna pločevina je pokositrena in se da lepo rezati z navadnimi škarjami, s prsti kriviti in zelo lepo ciniti z čisto navadnim spajkalnikom. Celoten cilinder sem mislil oviti  z 1 mm pocinkano železno žico. Tako bi dobil kompakten 1.3 mm debel železen zaščitni oklop. Pri prvih poskusih pa sem ugotovil da zadostuje že sama pločevina. Treba je samo paziti na to kje in kako stoji mrežni transformator. Na zunanje magnetne vplive še dodatno ščiti ohišje, ki je prav tako iz železne pločevine debeline 1mm.

    Najvažnejši del osciloskopa je katodna cev, ki služi za prikazovanje signalov različnih oblik ki jih opazujemo. Njen princip dela je: iz katode emitiran (fokusiran, pospešen in usmerjen proti fluoroscenčnemu ekranu) elektronski žarek se odklanja na dveh parih odklonskih plošč, ki sta pravokotna eden proti drugemu (X in Y smer).

    Nekaj tovarniških podatkov za katodno cev uporabljeno v mojem osciloskopu:

Tip Napetost pospeševanja
V
Napetost fokusiranja
V
Wehneltova napetost
V
Celotna dolžina cevi
cm
Velikost ekrana
mm
Napetost kurjave
V / mA
Horizontalna občutljivost
V/cm
Vertikalna občutljivost
V/cm
DG7-132 500 0 - 120 50 - 100 17 65 6,3 / 300 37 21

Opis delovanja osciloskopa

    Osciloskop je kot merni instrument sestavljen iz različnih elektronskih sklopov, ki omogočajo različne funkcije. Najvažnejši del osciloskopa je napajalnik, ki poleg vseh ostalih sklopov napaja tudi katodno cev.

Blok shema osciloskopa

    X in Y ojačevalnika služita za ojačanje signala na potreben nivo, kar omogoča simetrično krmiljenje in potreben odklon elektronskega žarka na ekranu.
   Generator časovne baze daje žagasto napetost v enakih časovnih intervalih, ki je potrebna za krmiljenje X ojačevalnika zato, da točkasti elektronski žarek premika v vodoravni smeri.
    Da bi dobili stabilno in mirujočo sliko na ekranu, moramo sinhronizirati generator žagaste napetosti z vhodnim signalom. Za to služi sinhronizacijski ojačevalnik, ki sinhronizacijske impulse ojača in izobliči. Da se ne vidi po izrisu oscilograma pri povratku na začetek črta, formira generator časovne baze impulse, ki jih vodimo na Wehneltov cilinder (G1; prva mrežica) katodne cevi. Ti impulsi zatemnjujejo žarek, zato črta ni vidna pri povratku na začetek oscilograma.
Shema osciloskopa v PDF formatu.

Shema celega osciloskopa

Vertikalni ojačevalnik  Naprej