VRT KOT URESNIČENE SANJE

Tokrat nas je pot zanesla v vasico Brunšvik na Dravskem polju, kjer smo obiskali vrt Branke Gregorinčič, velike ljubiteljice rastlin, ki je že kot dekletce sanjala o tem, da bo nekoč imela lastni vrt.

Brankin vrt je začel nastajati leta 1984, sočasno z gradnjo hiše. Takrat je bilo malodane povsod aktualno, da so pred hiše sadili sadno drevje, podobno je bilo tudi pri njej, vendar pa je kmalu mini sadovnjak zamenjalo okrasno rastlinje, med katerimi kraljujejo vrtnice.

CVETOČA STRAST

Brankin prijatelj Martin nam je zaupal, da se takrat, ko si ob jutrih pripravita kavo in jo odneseta v vrtno uto, Brankina kava največkrat shladi še preden naredi prvi požirek, to pa zato, ker najprej obhodi celotni vrt. Takrat pregleda rastline in preveri, kaj se je od minulega dne v zelenem mikrokozmosu spremenilo. Poleti se pogosto zgodi, da se vrne v paviljon vsa rumena okrog ust in nasmejana, razlaga Martin, to pa zato, ker na poti vonja in poljublja vrtnice, ki ji na obrazu pustijo sledove cvetnega prahu.

PRVE VRTNICE

Pravzaprav je zanimiva tudi zgodba, kako je prišla do prvih okrasnih rastlin: Branka se spominja, da je pred 23 leti v nekem časopisu prebrala članek o dveh jugoslovanskih vrtnarjih, ki sta gojila grmaste vrtnice Šabcu in takrat je pri njiju naročila prvih 100 sadik, ki jih je tovornjak pripeljal v ogromnem paketu - takrat je zanje odštela skoraj celo mesečno plačo. Omenjene rastline kljub častitljivi starosti še danes krasijo vrt z barvitimi cvetovi, pravzaprav pa se je prvi stoterici v naslednjih letih pridružilo še dodatnih 200 vrtnic, tako da so mnogi vrtni kotički prežeti z omamnim vonjem kraljic vrtov. Pred dvema letoma je na bližnji vrtnariji kupila tudi nekaj sivk in jih posadila med vrtnice, zdaj pa opaža, da so rastline ob sivki precej bolj zdrave in močnejše od drugih, tako da namerava tudi med preostale vrtnice posaditi še več sivk, ki so ji prav tako zelo ljube. Letos je kupila laneno blago, iz katerega bo izdelala okrasne vrečke, jih poslikala in napolnila s cvetovi sivke, da bo z njimi lahko obdarila sorodnike in znance.

RAZNOLIKA ZASNOVA

Vrt je zasnovan tako, da na njem vselej kaj cveti: spomladi jetičnik, rododendroni, azaleje, narcise in tulipani, sledijo jim sroboti in vrtnice, metuljniki, hortenzije, poletne trajne cvetlice, te dni pa začenjajo cveteti tudi hoste. Ker zemlja vsebuje precej apnenca, so morali tam, kjer rastejo rododendroni in azaleje ter na drugem koncu ameriške borovnice izkopati globoke grede in jih napolnili z gozdno zemljo, ki jo je treba spomladi redno dodajati okrog rastlin. Borovnice vsako leto pognojijo z gnojilom za borovnice, okrog rododendronov in azaleje pa jeseni nasujejo odpadlo zdravo listje z vseh dreves na vrtu z izjemo magnolije, saj so listi slednjega zelo trdoživi in predolgo trohnijo, zato jih sežgejo. Poleg borovnic Branka na vrtu vselej pridela tudi veliko drugega sadja, pravkar zorijo robide, iz katerih bo pripravila marmelado, nedavno pa so pobrali tudi ribez in iz njega pripravili domači sok, čez leto ali dve pa upa, da bodo bolj bogato obrodili tudi kakiji, žižule in fige. Na gredah uspevajo tudi številna zelišča, ki jih lastnica vrta sproti pobira in slamnik seseklja v robotu ter mu dodajo ognjič, plahtico uporabi za ženske težave, bezeg pa za zniževanje povišane telesne temperature.

PISANOST, KI PRIVABLJA ŽIVALI

Vsaka bogato zasnovana okolica privabi številne živali, podobno je tudi pri Branki. Zaupala nam je, da so pred leti so na vrtu gnezdili kosi in samec je bil pravi gospodar vrta; včasih se je tako srdito razhudit na mačke, da so te od strahu, morda pa zavoljo ljubega miru, večkrat pobegnile pred vriskajočim našopirjenim pernatim črnuhom. Med zanimivejšimi obiskovalci vrta so tudi kmečke lastovke, ki že vrsto let gnezdijo pri sosedih, in takrat, ko se mladički odpravijo na učne ure letenja, kakor kamikaze preletavajo mačke tik nad njihovimi glavami. Sicer pa se zgodi, da kakšna živalca vzbudi tudi malce strahu: letos je Branka med cvetličnimi zabojčki opazila, da jo opazuje par črnih oči. Sprva je pomislila, da se tam skriva kača, in ko se je končno opogumila in previdno razmaknila korita, je ugotovila, da je prišla na obisk gospa krastača, ki je skočila na zabojček in se prepustila užitku v senci rastlin.

S PTIČJE PERSPEKTIVE

Branka je v rosnih letih imela majhno gredico na maminem vrtu in je že takrat v sebi čutila, da bo kot odrasla imela hišo z velikim vrtom, kar se je pravzaprav uresničilo. Odkar ima urejeno okolico, je že več let hrepenela po tem, da bi poletela nad lastnim vrtom in si ga ogledala iz višav, to željo je nekoč zaupala tudi eni od sodelavk. In prav letos so ji sodelavci za Abrahama pripravili nepozabno presenečenje: zvezanih oči so jo popeljali do travnika, kjer jo je čakal balon in polet nad vrtom, nad katerim je bila navdušena, saj, kot pravi, je vrt s ptičje perspektive neznansko zanimiv. Sicer pa lastnica vrta ugotavlja, da se med rastlinami vselej nauči kaj novega in da so rastline izvrstne učiteljice, le opazovati jih je treba. Z leti je spoznala je, da mora vrt imeti dušo, zato takrat, ko jo kdo prosi za nasvet ali za zasaditev okolice, ljudi vselej najprej vpraša, katere rastline so jim všeč in kako želijo uporabljati vrt, kajti sama ugotavlja, da nanj nikakor ne smemo saditi rastlin zato, da bi se z njimi postavljali pred sosedih, temveč zato, ker čutimo, da so nam resnično všeč in bodo prav na naši zemlji v polnosti zaživele. Le na ta način lahko postanemo srečni s seboj in z lastnim vrtom.

Jasna Marin

KLIK NA SLIKO POKAŽE KAKO VRT VIDETI IZ ZRAKA