Grudica cvetnega prahu tehta povprecno 8 mg, sestavljena pa je iz vec tisoc ali tudi iz vec milijonov pelodnih zrnc. V vecini primerov je barva vsega koska enaka, ceprav je lahko zelo razlicna, od bele preko vseh barvnih odtenkov do crne.
Cvetni prah je osnovna cebelja hrana, je vir beljakovin, mascob, rudninskih snovi in vitaminov. Vse te sestavine potrebujejo cebele za svoje vzdrzevanje in za vzrejo narascaja, med tem ko je med predvsem enrgetska hrana. Cebelja druzina porabi na leto okrog 30kg cvetnega prahu.
Cvetni prah, nabran na osmikacih je po svoji sestavini zelo razlicen, saj je nabran na najrazlicnejsih rastlinah. Vsebuje povprecno 11% vode, 36% sladkorjev, 20% beljakovin, 5% mascob, 3% mineralnih snovi in 25% razlicnih drugih snovi. V cvetnem prahu je zelo veliko vitaminov B, pa tudi
vitamini A, D, E, C, P ter rastni faktorji, diastaza, antibiotiki, etericna olja, molekule DNA in RNA. Po sestavi je zelo podoben kvasu.
S prehranjevalnega vidika je najpomembnejsa velika kolicina prostih aminokislin, ki jih telo neposredno asimilira.
Francoski ucenjak R. Chauvin je opravil vrsto poskusov na zivalih. Izkazalo se je, da na primer misi lahko zivijo vec tednov od cvetnega prahu in vode, ne da bi se pokazala najmanjsa znamenja toksicnosti. V cvetnem prahu je tudi odkril snov, ki pospesuje rast poskusnih misi. Ugotovil je
znatno vecanje stevila belih in rdecih krvnih telesc. Klinicna uporaba cvetnega prahu pri ortocih je vplivala na kolicinsko povecanje njihovega hemoglobina.
Chauvin in Lavie sta nasla v grudicah cvetnega prahu snov, ki preprcuje razvoj stevilnih bakterij. Poskusi in vitro so pokazali, da vsebujejo izvlecki cvetnega prahu antibioticni faktor, ki je aktiven na salmonele in nekatere vrste koli bacila. Pri klinicni uporabi so opazovali
povsem jasno uravnavalno delovanje na funkcije ter ugotovili, da uravnava prebavo in razkuzuje crevesje. To lastnost ima cvetni prah zaradi precejsnje kolicine celuloze, zaradi proizvodov, podobnih ligninu, pa tudi zaradi antibiotikov, ki jih vsebuje. Pri uzivanju cvetnega prahu
so pri rekonvalescentih in starejsih ljudeh opazovali ucinkovanje v vseh smereh in kontrolirali dvig telesne teze. Telesna moc se je naglo obnovila, ljudje pa so se zelo dobro pocutili.
Omenimo naj se, da so za poskuse na zivalih in za klinicne posege uporabljali cvetni prah v kepicah, ki je bil nabran na osmukacih.
MATICNI MLECEK
Maticni mlecek je izolcina goltne in celjustnih cebeljih zlez. Z mleckom hranijo cebele najmlajse licinke. Velike kolicine mlecka so v maticnih lonckih, zibkah bodocih matic. Sicer pa hranijo cebele matico z mleckom vse njeno zivljenje.
Mlecek je bele do belo rumene barve, znacilnega vonja in okusa, po gostoti pa je podoben smetani.
Mlecek lahko pridobivamo na podoben naci kot vzrejamo matice. V ta namen nam sluzijo cebelje druzine, tako imenovani redniki, ki jim stavljamo vzrejne satnike z zerkami, presajenimi v umetne loncke iz voska. Cebele pitajo dodane zarke tri dni, tedaj pa cebelar mlecek odvzame in v maticnike ponovno vcepi mlade zarke. Mlecek odvzemamo iz maticnikov z leseno zlicko ali pa ga izsesamo s posebno napravo. Pridelovanje mlecka pa mora biti v skladu z dolocenimi sanitarnimi predpisi.
Mlecek je snov, po kateri se razlikuje prehrana maticne in cebelje zarke, med katerima sicer ni genetskih razlik. Maticne licinke dobivajo v vsej svoji razvojni dobi neomejene kolicine mlecka in se razvijajo v popolne samice, cebelje licinke pa prejemajo mlecek le prve tri dni in se zato razvijejo iz njih cebele delavke, ki imajo zakrnele spolne organe. Prehrana z mleckom omogoca matici, da v sezoni odlozi dnevno tudi po 1500 - 2000 jajcec, kar je po tezi do dvakrat vec od teze matice. Kljub temu pa zivi matica vec let, cebele delavke pa docakajo preko leta komaj 40 dni, preko zime pa 6 - 7 mesecev.
Iz podmene, da ima mlecek podoben ucinek kot na matico tudi na cloveski organizem, izhajajo stevilne kemicne in bioloske analize mlecka, ki so pokazale, da ima edinstveno sestavo, da vsebuje vse snovi potrebne za zivljenje zuzelk in za njihovo naglo razmnozevanje ter da ga telo zelo hitro asimilira.
Analize so pokazale, da vsebuje svezi mlecek povprecno 68% vode in 32% suhe snovi. V suhi snovi pa je povprecno 50% beljakovin, 16% mascob, 25% sladkorjev, 2% rudninskih soli in 7% razlicnih sestavin.
Zraven globulinov in albuminov je v mlecku zelo veliko prostih aminokislin, ki jih telo neposredno vsrkava. Med vitamini je izredno monogo vitaminov skupine B. Med vitaminskimi sestavinami velja navesti pantotensko kislino, ki je ni v nobeni naravni snovi toliko kot v mlecku, ter acetilholin. Nobelov nagrajenec Butenandt je s svojimi sodelavci odkril v mlecku kislino, ki je v naravi ni, in sicer gre za hidroksi-10-decensko-2-transoicno kislino.
Francoski ucenjak R. Chauvin je prouceval toksicnost mlecka in izkazalo se je, da mlecek nima nikakrsne strupenosti. Poskusne misi so brez skode prejemale mlecek v velikih mnozinah, in to vec mesecev.
Poskusi na zivalih so pokazali, da zvisuje fosfataze skorje nadobistnice, da veca odpornost proti mrazu, da hiperglikemicno deluje ipd.
S klinicnimi raziskavami so dokazali, da mlecek uravnava in vzbuja apetit, s tem pa posredno vpliva na povecanje telesne teze, zlasti pri rekonvalescentih in starejsih osebah. Pozivljajoce deluje na splosno stanje in pocutje utrujenih in depremiranih oseb.
Stevilni raziskovalci so mlecek uspesno uporabljali pri zdravljenju vrste srcnih obolenj, predvsem v primerih, ko je treba telesu spodbuditi tvorbo krvi, povecati izmenjavo snovi v telesu in zivljenski tonus. V otroskem zdravstvu je mlecek uspesen, kadar je treba povecati aktivnost rasti tega ali onega organa. Zraven tega se v kozmetiki uporabljajo kreme z mleckom za ciscenje koze in za njeno splosno izboljsanje. Klinicne raziskave pa so pokazale, da je potrebno uzivati 50-100 mg mlecka, da se pokazejo zaznavni rezultati.
PROPOLIS
Propolis imenovan tudi zadelavina ali cebelja smola, nabirajo cebele na popju dreves. Z njimi prekrivajo notranje dele panja, propolizirajo na novo izdelane sate. Z njim obdajo nezazeljene obiskovalce.
V propolisu so nasli 70 razlicnih snovi. Okoli 55% je v njem smol in balzamov, okrog 10% etericnih olj in do 5% cvetnega prahu.
Propolis deluje antibioticno, antivirozno, zavira vnetja, deluje pozivljajoce, regenerativno. Celi rane, deluje pozitivno pri okuzbah v ustni votlini, grlu in dihalnih poteh. Celi rane na zelodcu in dvanajsterniku. Povrsinsko ga uporabljamo pri navadnem herpesu, ekcemih in koznih lisajih.
APIMIX
Apimix vsebuje med, cvetni prah, maticni mlecek in propolis.
Odraslim priporocamo 1 do 2 zlicki dnevno, otrokom pa do eno zlicko, najbolje zjutraj na tesce. Svetujemo da jemljete
tri mesece nepretrgoma, nato pa vsakokrat za nekaj tednov prekinete.
