V seštevku super! Ne vemo, kako bo, vemo pa, kako je.
Kaj nas skrbi? Mene služba, ker nimam pojma, kako se obrniti po
novembrskem koncu pedagoškega pripravništva.
Zdajle še vedno ne vem, ali se naj od jeseni v prostih
večernih uricah ponovno ukvarjam s faksom, najbrž s fiziko ali z
zgodovino (kot prof. filozofije in teologije nujno potrebujem
še eno strokovno področje), ali pa naj skočim v
kakšne druge poklicne vode. V srednje šole je
ravnokar pripljuskal prvi val petinskega zmanjšanja
števila otrok/mladine. Hudiča, pa tako rad sem
srednješolski profesor!
Življenje je bilo do sedaj prijazno do naše sveže družine in
seveda upam, da podobno ostane, vsaj v grobem. Smo si zaslužili? Morda.
Si je zaslužila vojno, smrt, bolezen, kriminal, revščino
večina tistih, ki so jih danes po
svetu deležni? Ne. Je res, da so na svetu tudi ljudje-gnoji? Je.
Danes svet ni bistveno slabši ali boljši kot je
bil ali kot nekoč bo. Jasno mi je, da pravica, miroljubnost in
obvladovanje oblastnega ega ne bodo nikoli njegovi učinkoviti
ščiti. Ni pa prav tako. Ni. To bom zmeraj govoril.
Tudi zato nisem klasičen vernik. Tisto nekaj, s čimer sem se le nekako
naučil vzpostavljati sozvočje, me po mojem ne sodi na podlagi
takšnih pomislekov. Ampak, seveda, imam napak in grehov,
kolikor se jih le hočem spomniti. Premalo se trudim in si prizadevam, z
nekih vidikov vsekakor. Evo enega: fotkam in tipkam, namesto da bi bral
Rumija, Kabiza, Omarja Hajrama in evangelije, vsa ta vrata k
božanskemu. Kje je šele praktično delovanje!
Menda bom tu končal, vsaj za vstopno besedilo. Jančika, natipkaj
še ti kaj lepega!
Copyright © Joze Petrak Zajc. Based on open source web template called "Grapes".