Foto Galerija
renski rizling:
sauvignon
kerner
rulandec ali sivi pinot
renski rizling:
sauvignon
kerner
rulandec ali sivi pinot
Renski rizling tudi samo rizling, je bela sorta vinske trte in istoimensko vino. Njegova domovina je Porenje (Nemčija), najbolj pa je razširjen še v Alzaciji (ker je bil velik konkurent chardonnayu, so ga v drugih predelih Francije prepovedali saditi), Avstriji in Italiji. Sorta je bila prvič omenjena leta 1435 kot zaloga v vinski kleti grofa Katzenelnbogna (v Porenju). Današnji rizling je bil prvič omenjen leta 1552 v knjigi botanika Hieronimusa Bocka.
V Sloveniji je sorto prvi načrtno zasadil nadvojvoda Janez Habsburški leta (1822) na posestvu Meranovo pod Limbušem, sicer pa danes v največji meri uspeva na Štajerskem in v posavski vinorodni deželi. Trta z malimi grozdnimi jagodami obrodi pozno, njeno vino pa je sladko in jo uvrščamo tako v kakovostni kot vrhunski razred. Vino je primerno za staranje v steklenicah.
Sauvignon, tudi muškatni silvanec (oz. beli sauvignion, francosko: sauvignion blanc) je bela sorta vinske trte, ki verjetno izvira iz okolice Bordeauxa (Francija). Danes je v svetovnem merilu zelo razširjena. Trta se obira pozno, vino je suho in ima precejšnjo stopnjo alkohola.
V Sloveniji je sauvignion v največji meru pridelovan v okolici podravske in primorske vinorodne regije
Kerner je sorta vinske trte, ki daje grozdje za istoimensko belo vino.
Kerner je sorta nemškega porekla, nastala s križanjem sort trollinger in renski rizling.
Grozd kernerja je srednje velik in razvejan. Srednje debele in zelenkaste okrogle jagode niso nikoli zbite in imajo debelo kožico. Grozdje dosega visoko sladkorno stopnjo, kar je seveda dober potencial za vrhunsko vino. List je srednje velik, petdelen in narezan.
Kerner se ponaša z zelo svežim okusom, ki je verjetno dediščina renskega rizlinga. Vino je sveže, plemenito, z izraženo sadnostjo, bogato z prijetno nežno svojstveno cvetico in rahlo na muškat spominjajočo aromo. Primeren je za posebne kakovosti in plemenitenje bolj revnih vin. Vino je slamnato rumenkaste barve z zelenimi odtenki. Zaradi značilne sortnosti in dozorelosti grozdja ga pogosto pridelujejo z ostankom naravnega nepovretega sladkorja kot polsladko ali sladko vino, lahko pa je tudi v polsuhi izvedbi s skoraj povsem povretim sladkorjem, kar je v veliki meri odvisno od letnika. Je vino višje alkoholne stopnje, ki neredko presega 13 vol %.
Najboljši je ohlajen na 8 – 10 °C, lepo pa se prilega k sladicam, sirom in jedem iz svinjine, teletine in jangjetine.
Sivi pinot, tudi rulandec (francosko Pinot gris) je bela sorta vinske trte in je brstna mutacija modrega pinota (modrega burgundca). Trta najbolje uspeva v toplih krajih, čeprav so za to sorto primerne tudi slabše lege. Trta zahteva globoka in rodovitna tla. Sivi pinot je dokaj odporna trta proti boleznim in pozebi, ker pa ta drobna trta razvije drobno grozdje, jo je potrebno močno obremeniti. Obremenitev se doseže z obrezovanjem na dolge kordone. Gnojenje te trte je lahko tudi s hlevskim gnojem, saj je večja količina dušika v zemlji ne moti. Spada med srednjepozne sorte