Poskušal bom na poljuden način opisati vrste in principe radijskih sprejemnikov. Nekaj o zgodovini samega radia je napisano v slovenski Wikipediji in tudi drugje, zato se ne bom preveč spuščal v zgodovino, ampak v same principe in delovanje radijskega sprejemnika od najpreprostejšega do superheterodinskega sprejemnika.
Že v svoji rani mladosti sem s pomočjo in po navodilih očeta zgradil svoj prvi...
Detektorski sprejemnik
| Shema detektorja je preprosta: tuljava z dvema navitjima, vrtilni kondenzator vezan vzporedno s tuljavo (oscilatorni krog), dioda in slušalke. Ta detektor rabi dobro anteno, ozemljitev in visokoohmske slušalke. Dobro anteno sem podčrtal, saj sprejemik nima za delovanje nobenega zunanjega napajanja, temveč zadošča za napajanje moč radijskih signalov. Tuljava je preprosta za izdelavo.Vzamemo kartonski tulec toaletnega papirja (obenem še koristno recikliramo) in nanj navijemo 70 navojev lak žice debeline 0,5 mm. Tako dobimo tuljavo s približno 280 uH. Z vrtljivim kondenzatorjem 40 - 340 pF tako lahko sprejemamo skoraj cel srednjevalovni obseg. Antensko tuljavo navijemo poleg z 1/3 do 1/4 števila navojev glavne tuljave. |
|
 |
Vrtilni kondenzator je element v elektroniki, ki spreminja svojo kapacitivnost s spreminjanjem medsebojnega položaja statorskih in rotorskih plošč. Izolator (dielektrik) med ploščami kondenzatorja je lahko zrak (trije večji na sliki), sljuda (desni na sliki) ali folijski (dva levo spodaj). S spreminjanjem kapacitivnosti vrtilnega kondenzatorja spreminjamo resonančno frekvenco oscilatornega kroga in s tem izbiramo postaje, ki jih želimo slišati. |
| Na sliki desno je doma navita tuljava, z več izvodi in visokofrekvenčno pletenico 70 x 0,05 mm. Navita je ročno brez kakršnega koli stroja ali pripomočka. Za tuljavnik je uporabljena plastična doza od šumečih tablet premera 28 mm. Navijanje z visokofrekvenčno pletenico nam poveča faktor dobrote (Q) in s tem selektivnost sprejemnika. |
|
 |
S prihodom 3D tiskalnika k hiši se mi je
odprla možnost izdelave tuljave imenovane v angleško govorečem področju "Spider Coil" ali v nemščini "Korbspule".
Slovenskega izraza za tak tuljavnik ne poznam. |
| Ker je vrtljiv (spremenjliv) kondenzator težko nabaviti, sem naredil dva primerka variometra. Variometer je sestavljen iz dveh tuljav, ki sta naviti na dveh tuljavnikih, te dve tuljavi sta vstavljeni ena v drugo na osi in vezani zaporedno. Z medsebojnim položajem obeh tuljav spreminjamo induktivnost. Tako lahko vrtljiv kondenzator v detektorjevem oscilatornem krogu zamenjamo za fiksni kondenzator. Tukaj menjamo resonančno frekvenco oscilatornega kroga s spreminjanjem induktivnosti. |  |
 |
Na levi sliki je nekaj elementov za demodulacijo v detektorskem sprejemniku. Dva večja elementa sta stara klasična kristala, ki so se uporabljali pred prihodom polprevodniških diod, poleg njiju je surov kristal galenita, košček tega je v steklenem ohišju obeh. Diode na sliki so Iskrine grmanijeve AA112 in AA131 od priozvajalca EI Niš. |
| Visokoohmske slušalke. |  |
