. Maribor 09. 07. 2004

    Obstoječe analogne kratkovalovne, srednjevalovne in dolgovalovne oddaje so na sprejemni strani zelo podležne raznim motnjam zaradi statičnih interferenc in fadinga, poleg tega so še omejene s širino prenešenega nizkofrekvenčnega spektra. Ker so se naša ušesa navadila vedno boljše kvalitete prenosa, je bilo očitno da bo potrebno storiti nekaj za revitalizacijo frekvenc pod 30 MHz, ki pa se s sorazmerno malimi stroški slišijo zelo daleč.

    Leta 1988 je mala skupina pionirskih radijskih postaj in proizvajalcev opreme združila sile in ustvarila splošen digitalni sistem AM oddajanja na frekvencah pod 30MHz torej na kratkih, srednjih in dolgih valovih.

    Ideja je bila narediti brezlastniški svetovni razvojni standard, ki bi bil marketinško voden, potrošniško orientiran in zmožen razširiti AM digitalno tehnologijo po vsem svetu.

Kot rezultat tega je bila 5. marca 1998 ustanovljena organizacija DRM (Digital Radio Mondiale).

    Zanimivo je to da je v to organizacijo med prvimi pristopil Zagrebški proizvajalec oddajniške opreme RIZ. Nisem pa  med člani organizacije zasledil niti enega ponudnika opreme ali radijske postaje iz Slovenije. Bomo zopet tekali za ostalimi, ki nam bodo utrli pot? Upam da ne!

Z gledišča oddajanja ponuja AM digitalna tehnologija:

• Prihranek stroškov, posebej za doseg do oddaljenejših poslušalcev, ker digitalni AM oddajniki potrebujejo manjšo moč za doseg istih razdalj kot standardni AM oddajniki
• Uporaba istih oddajniških naprav
• Efektivnejša uporaba obstoječih frekvenčnih razdelitev
• Priložnost dodati vsebini razne servisne vsebine (podatki o postaji, tekst...)

Koristi za poslušalce AM digitalne tehnologije so:

• Kvaliteta sprejema kot na FM z dosegom kakor na AM
• Izboljšana kvaliteta sprejema
• Lažja izbira željene frekvence, imena postaje ali programa
• Več različnih programskih vsebin: dodatne tekstovne informacije, ime postaje, naslov glasbe, ime izvajalca i.t.d
  

    Danes je to še v povojih vendar je dosti radijskih postaj, ki oddajajo že danes v AM digitalni radijski tehnologiji in se jih lahko sliši tudi pri nas v Sloveniji. To me spominja na čase pred več kot tridesetimi leti ko je začel stereofonski prenos na FM področju. Takrat sem si naredil stereo dekoder z gromozanskimi tuljavami in čakal kot pes na kost, da je na Avstrijskem tretjem programu pričela stereo odddaja, ki pa je takrat trajale samo kakšno uro zvečer. Nedolgo zatem so pričeli tudi na Ljubljanskem in Zagrebškem radiu s stereofonskimi prenosi. Kmalu nato sem si kupil stereo sprejemnik proizvodnje EI iz Niša. Stal je celo premoženje in padala so vprašanja znancev, češ kaj ti bo to čudo saj tako ali tako vse skupaj nima perspektive. Danes pa smo v situaciji ko je stereofonija normalna stvar in če malo povprašaš naokoli o tem kaj je stereofonija dobiš večinoma odgovor: stereo radio ima dva zvočnika oni pa ne. Zato sem se odločil zgraditi sprejemnik za področje kjer že danes prenašajo v AM digitalni tehniki. Spisek radijskih postaj, ki se stalno aktualizira, je na spletni strani: http://www.drm-dx.de/. Na isti strani spodaj je link na log kjer vpisujejo podatke o sprejemu postaj (Logbuch).

    Na sliki spodaj je tipična konfiguracija analognega sprejemnika za dolge, srednje ali kratke valove.

    Iz antene prihaja visokofrekvenčni modulirani signal na VF ojačevalnik, kjer se selektira in ojača. V mešalec prihajata dve različni frekvenci, selektirani vhodni VF signal in signal iz VCO, ki je za frekvenco medfrekvenčnega ojačevalnika višji ali nižji. V mešalcu se obe frekvenci izmešata (od tod tudi izraz mešalec) in rezultat je medfrekvenčni signal. Frekvenca MF signala je ponavadi 455 kHz, širina prepustnosti ojačevalnika pa je odvisna od namena sprejemnika. Ta se po ponovnem selektiranju ojača in potem v demodulatorju demodulira. Dalje gre demodulirani nizkofrekvenčni signal skozi NF ojačevalnik v zvočnik. Zvočnik potem pretvori vse skupaj v akustične nihaje, ki jih sprejme naše uho. Tako je na poti od oddajnika do našega ušesa informacija, ki jo poslušamo, bila  "onesnažena" z vsem mogočimi motnjami. V te motnje spadajo poleg interferenc in fadinga tudi motnje kot so avtomobili (danes hvala bogu vse manj), razni regulatorji svetlobe, industrijske naprave in ne nazadnje tudi sam šum vseh stopenj sprejemnika.

    Digitalni AM sprejemnik na frekvencah pod 30 MHz pa izgleda malo drugače. Pri gradnji imamo dve možnosti. Ena je ta da v že obstoječem sprejemniku speljemo MF signal pred demudolatorjem na dodaten mešalec, kjer ga mešamo z oscilatorjem frekvence za 12 kHz nižje od MF. Tako dobimo potreben   signal na 12 kHz, ki ga nato speljemo v računalnikov mikrofonski vhod na zvočni kartici, kjer se s programom demodulira (pretvori) v informacijo (zvok, tekstovna sporočila, podatki o postaji, programu, ...).

Druga možnost je zgraditi poseben sprejemnik brez demodulatorja, ki ima mešalec direktno na 12kHz. To pot sem izbral in pričel delati majhem sprejemnik, ki ga bom opisal. Gradnjo sem pričel z PLL in VCO delom sprejemnika, saj je potrebno imeti čim bolj stabilen oscilator. Naprej gre preko mešalca do visokofrekvenčnega dela sprejemnika. Vse te stopnje sprejemnika bom naredil na svojih ploščicah v cilju eksperimentiranja z različnimi vezji. Moral bom tudi postaviti neko dobro anteno na prostem, za kar še vedno iščem idejo. Zaenkrat sem raztegnil dolg kos žice na prostem. Naprej pa bomo še videli. Mogoče pa bo padla kakšna dobra ideja.

    Poleg sprejemnika je v računalniku potreben tudi program, ki signal dekodira. Več o programih je najti na internetu, samo malo se je treba potruditi. Našel sem celo Open-Source kodo v C++, ki jo je treba samo posloveniti. Izgled programa je takšen:

Prva integrirana vezja za DRM

    Prva integrirana vezja za sprejem DRM prihajajo iz ZDA. Firma Texas Instruments je v začetku junija letos prikazala v Londonu družino integrircev TMS320DRMxx, ki bazirajo na DSP (digital Signalprocessor), ki poleg DRM dekodira tudi DAB.
    DAB (Digital Audio Broadcasting) naj bi v bodočnosti zamenjal sedanji način oddajanja na UKV in prinesel vrsto prednosti pri sprejemu, posebej v avtomobilih. DRM300 je rešitev v enem čipu za DRM, medtem ko je DRM350 rešitev za DRM in DAB standard. DSP arhitektura v DRM3xx čipih je programirljiva, tako da se lahko vgrajujejo nove funkcije. Po navedbah proizvajalca se da uporabiti čip tudi za čitanje MP3 ali WMA (Windows Media Audio-kodek) datotek. Oba čipa naj bi bila dobavljiva na tržišču v tretji četrtini tega leta. Londonska firma Radioscape uporablja prej navedene čipe v svojih sprejemnih modulih, ki imajo sposobnost sprejemati tudi analogne FM in AM signale in dekodirati RDS. Prvi takšen modul ima oznako RS500 in naj bi bil na tržišču konec leta. Računajo s ceno okoli 250 US $. Ker kompaktne rešitve skrajšujejo razvojne čase, je za pričakovati v bodočnosti več aparatov za sprejem digitalnih programov, znižanje cen in s tem tudi porast oddajnikov z DRM modulacijo.

Izvor:

http://www.elektor.de/
http://focus.ti.com/docs/apps/catalog/tisolutions/tisolutions.jhtml?templateId=938&path=templatedata/cm/general/data/audio_digrad_drm

Maribor 21. 08. 2005

Izvor:

• Welcome to the DRM™ Software Radio website.

            http://www.drmrx.org/