V sprejemniku so uporabljene elektronke ECH81
kot mešalnik in lokalni oscilator, EBF89
kot medfrekvenčni ojačevalnik in demodulator, ECL80
kot nizkofrekvenčni predojačevalnik in izhodni ojačevalnik in EM80
kot indikator signala.
Shemo sem našel na internetu. Malo sem jo prilagodil svojemu materialu. Na vhodu sem
namesto klasičnega oscilatornega kroga uporabil feritno anteno iz starega tranzistorskega
sprejemnika. Iz njega sem uporabil tudi oscilatorjevo tuljavo s pripadajočim
spremenljivim in pading kondenzatorjem. Spremenljivi kondenzator iz tega sprejemnika ima
na sebi tudi pripadajoča trimer kondenzatorja za fino uglaševanje, ki ju na shemi nisem
narisal. Na izhodu sem uporabil elektronko ECL80, ki ima malo manjšo potrošnjo (in tudi
izhodno moč), tako da je lahko mrežni usmernik malo manjši. V usmerniku sem uporabil
dva transformatorja, prvega večjega ki transformira navzdol na 6V in drugega obrnjenega
ki transformira iz 6V na anodno napetost.
Avtor v svojem opisu sprejemnika pravi da ni nekih posebnosti v shemi, razen da je
veza med prvim MF transformatorjem in mrežico MF ojačevalnika zelo šibka preko RC
kombinacije (180k/10pF) zaradi možnih oscilacij kljub neutralizaciji na zaščitni
mrežici. Druga posebnost je v izvedbi avtomatske regulacije ojačanja. Priključena je
preko upora ki je priključen v usmerniku pred maso, tako da ima že prednapetost cca -4V
in zato šibkih signalov ne regulira.
Šasijo sprejemnika sem zopet izdelal iz kaširanega vitroplasta in jo iz notranje strani zacinil. Tako narejena šasija je izdelana zelo hitro in ni potrebno imeti nikakšnih strojev ali priprav za upogibanje pločevine. Medfrekvenčni transformatorji so iz nekega starega cevnega sprejemnika, mislim da iz Iskrinega radia TRIGLAV.
|