V tem osciloskopu je uporabljena sorazmerno preprosta časovna baza, ki dela kontinualno.Sestavljena je iz ojačevalnika za sinhronizacijo, prožilca (Schmitt trigger), multivibratorja za pridobivanje žagaste napetosti in ojačevalnika za brisanje sledi na povratku žarka na začetek.
Princip dela generatorja žagaste frekvence bazira na
delu asimetričnega astabilnega multivibratorja s tranzistorjema T13 in T14. Frekvenco
žagaste napetosti stopenjsko odrejajo kondenzatorji C8 do C12. ki se izbirajo s
preklopnikom K2, a kontinuirano s potenciometrom P6.
Če predpostavimo da je priključen kondenzator C8 se v trenutku
vključitve polni preko tranzistorja T13, ker je T13 odprt. V tem času je tranzistor T14
zaprt zaradi veze preko kondenzatorja C7. Namreč, kolektor tranzistorja T13 je na nižjem
potencialu od baze T14. Ko naraste napetost na kolektorju T13 nad napetost na bazi T14
postane T14 prevoden in se T13 zapre, kondenzator C8 pa prazni preko P6 in R37. Ko se C8
izprazni do določene napetosti se proces ponavlja. To je prikazano na spodnjem diagramu.
Napetost za sinhronizacijo je priključena na emiter
tranzistorja T14. Pri časovnih bazah predvidenih za kontinualno delo nastajajo določeni
problemi pri sinhronizaciji, posebej pri nižjih frekvencah. Vendar se najdejo tudi za to
številne rešitve. Tako se je v opisanem generatorju časovne baze z dodatkom treh
tranzistorjev dosegla odlična sinhronizacija.
Shema sinhronizacijskega dela je na desni stani na shemi časovne baze
in je sestavljen iz prožilca (Schmitt Trigger) s tranzistorjema T15 in T16, ter
ojačevalnika signala s tranzistorjem T17. Prožilec pretvarja bilo kakšen signal v
pravokotni. Ta signal se diferencira in se kot igličasta napetost dovaja na emiter
tranzistorja T14. Poleg tega deluje Schmitt Trigger kot omejevalec amplitude (limiter),
tako da je velikost izhodne napetosti na tranzistorju T15 neodvisna od velikosti vhodnega
signala. Tako ne more priti do preslabe ali premočne sinhronizacije časovne baze, torej
sinhronizacija je vedno enaka čim je vhodni signal na T17 večji od 0,06 Vpp. Do tega
praga sinhronizacija sploh ne deluje. Sinhronizacijski ojačevalnik s tranzistorjem T17
deluje že pri vhodni napetosti Y vhoda osciloskopa, ki na ekranu izriše linijo visoko
okoli 5 mm. Občutljivost in pravilna oblika pravokotne oblike napetosti na izhodu
prožilca se nastavlja s trimer potenciometrom P7.
Oblike signalov pri sinhronizaciji časovne baze z
kontinuiranim delom so v najbolj karakterističnih točkah prokazani na spodnji sliki.
Impulsi so tako narisani, da odnos njihovih višin odgovarja stvarnemu odnosu v osciloskopu. Opisan generator časovne baze je zelo stabilen in se da zelo lepo sinhronizirati. Žagasta napetost na tranzistorju T12, ki služi za oddeljevanje od generatorja, je v vseh področjih amplitude 6 Vpp. To napetost vodimo na horizontalni ojačevalnik, t.j. bazo tranzistorja T10. Pri delu multivibratorja nastane kratek negativen impuls (v času polnjenja kondenzatorja C8), ki ga koristimo za brisanje sledi na povratku na začetek. Ker je ta impuls premali, ga je treba ojačiti. Zato se koristi ojačevalnik v vezju s skupno bazo s tranzistorjem T18. Ojačevalnik s skupno bazo ne menja fazo signala, tako da kolektorja T18 preko kondenzatorja C15 impuls za zamračenje vodimo direktno na prvo mrežico katodne cevi. Zaradi velike napetostne razlike (okoli 600 V) mora biti kondenzator C15 zelo kvaliteten in za odgovarjajočo napetost.