MARIBOR

Grb mesta v srednjem veku

spremljajte nas tudi na:

EPK 2012

Maribor bo Evropska prestolnica kulture v letu 2012.

Že površni pogled prepriča vsakega bežnega obiskovalca, da je Maribor lepo in evropsko mesto. Samo dve stoletji nazaj je bil tedanji Maribor majhno, neznano, zaspano, podeželsko mestece z niti ne 20.000 prebivalci, ki so se preživljali v glavnem s kmetijstvom in trgovino. Razvojni preskok je mesto doživelo s prihodom Južne železnice 1946, ko je postalo železniško križišče s pomembnimi železniškimi delavnicami. Dodatni prispevek k oznaki “evropsko mesto” je zagotovil še škof Anton Martin Slomšek, ko je sedež lavantinske škofije iz sv. Andraža na Koroškem leta 1859 prenesel v Maribor.

Nekaj misli ob robu dogajanja

Po uspehu pri kandidaturi so se aktivnosti usmerile v vsebino tega velikega projekta, mesto pa je poiskalo že uveljavljene osebnosti na kulturnem področju, ki so sestavile prvotno zasnovo. Izjemen investicijski zalogaj je prikazan na objavljenih zasnovah prostorskega scenarija, ki si jih zainteresirana javnost tudi sedaj lahko ogleda na naslovih:

http://www.youtube.com/watch?v=rNH7n6fIk-I&feature=related

in

http://www.youtube.com/watch?v=G5xZv1kmli0

Morda nekateri tako veličastne zasnove EPK 2012 ne razumemo, tudi jaz ne, saj nisem ne kulturnik in ne politik. Sem pa že več kot 60 let samo eden od meščanov tega mesta, zato se mi ves čas poraja povsem vsakdanje posvetno vprašanje, ki je povezano z denarjem: ”Od kod vzeti in kako plačati?”

Cilj mesta z laskavim nazivom “Evropska prestolnica kulture 2012” verjetno ni gradnja javnih objektov tik pred zdajci, temveč predstavitev vsega tistega, kar daje izbranemu mestu vsebino, bit, življenje, predstavitev tako dosežkov kot uspehov mesta, njegovo umetnost, znanost, kulturo, sposobnosti meščanov, strasti in ljubezni, zgodovino...

Prepričan sem, da organizacija Evropske prestolnice kulture ni prireditev samo politike in kulturnikov, temveč za leto dni izbrano evropsko mesto s svojimi meščani, ki predstavlja evropskim sosedom in svetu lastne dosežene uspehe in razvoj kulture mesta skozi čas do današnjih dni.

PREDSTAVLJENA ZASNOVA za EPK 2012

Aktivnosti nosilcev projekta “Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012” so ves čas od pričetka dela pod budnim očesom javnosti, zasnove se spreminjajo, ekipe menjavajo, kritike in “kritike” ne zmanjka. Začrtana zasnova programa, ki je najprej obsegala kar 16 sklopov, je z najnovejšo ekipo skrčena na 4 programske sklope. Oblikovan je tudi nov predstavitveni video, ki si ga lahko ogledamo na naslovu

http://www.youtube.com/watch?v=TY4q6T_mjFI

Izvleček predstavljenih programskih smernic:

Programsko shemo Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 je mogoče izrisati skozi horizontalno-vertikalno strukturo. Horizontalno se ovijajo trakovi posameznih umetniških področij (literatura, kasična glasba, neklasična glasba, uprizoritvene umetnosti, otroška in mladinska ustvarjalnost, film in vizualna umetnost), ki nastajajo pod taktirkami svetovalcev in kreativnih producentov za posamezna področja. Hkrati pa se programski sklopi (Temirnal 12, Ključi mesta, Urbane brazde in Življenje na dotik) s svojimi specifičnimi vsebinskimi fokusi in horizonti pričakovanja spuščajo vertikalno na umetniška področja in s selektivnim pristopom tkejo lastne programske sheme.

Terminal 12  - gostovanja svetovno profiliranih produkcij

Pred nami je dvanajst nepozabnih mesecev. Nikoli doslej v svoji zgodovini ni Maribor gostil tolikšnega števila svetovno profiliranih produkcij. Od gostovanj Dunajske državne opere, Zagrebških filharmonikov, preko vrhunskih predstav številnih svetovnih teatrov, kot so Odeon theatre de l` Europe (Francija), Cabaret New Bourlesque (ZDA) ali Sankai juku (Japonska), izjemno bogatega programa s področja popularne in klubske glasbe, vrhunskih mednarodnih arhitekturnih projektov, kot je denimo Peti element, številnih mednarodnih umetniških razstav in obiskov tujih intelektualcev ter pisateljev (Garry Kasparov (Rusija), Charles Simic (ZDA), Jan Fabre (Belgija). številne kulture se bodo večplastno predstavile v okviru t.i. kulturnih ambasad, ob vsem tem pa bomo doživeli množico lastnih ambicioznih produkcij."

Ključi mesta - vizija razvoja in napredka mesta, katerega ključni cilj je izboljšati kakovost bivanja ter oblikovati mesto, ki bo privlačno, dinamično ter okolju in meščanom kot tudi zunanjim obiskovalcem prijazno."

Urbane brazde - dvoletni program, preko katerega bodo v sodelovanju z lokalnimi in četrtnimi skupnostmi, izobraževalnimi in socialnimi ustanovami, predvsem pa z angažiranimi ustvarjalkami in ustvarjalci v Mariboru vzpostavljeni primeri dobrih praks opolnomočenja skupnosti.

Življenje na dotik - predstavlja drugi trak refleksije, ki bo vezan na premislek širših kulturnih in geopolitične kontekstov, ki so vplivali in določili prostore vzhodne kohezijske regije - dogajalni prostor EPK, tako skozi zgodovino kot danes. Prvi korak je narejen. V rubrikah Perspektive in refleksije že raste široka mednarodna mreža iz najvidnejših imen."

Nove predstavljene programske smernice obsegajo RAZSEŽNOSTI IN CILJE PROJEKTA

• Evropska razsežnost projekta
• Trajnostna razsežnost
• Inovativnost
• Namen

Smernice so v celoti, skupaj z ustanovitvijo in vlogo Akademije EPK, umetniškimi področji, programskimi sklopi , opisom mednarodnega sodelovanja ter opisom vključevanja znanosti in kulinarike objavljene na naslovu

http://www.maribor2012.info/index.php?ptype=0&menu=0&id=230&echosub=1

NEKAJ POMISLEKOV

Nekoliko prirejeno velja, da narod, ki nima lastne zgodovine, tudi nima preteklosti, in ker nima preteklosti, je tudi bodočnost vprašljiva. Ta trditev lahko velja tudi za mesto. Od prve pisne omembe je preteklo že več kot 750 let, gospodarji in občevalni jezik so se menjavali, mesto pa živi svoje življenje naprej, se širi in razvija. Zvedavi obiskovalec takoj prepozna skozi stoletja prehojeno pot razvoja mesta in njene mejnike, manjka pa vizija za naprej. Mesto prav sedaj išče svojo novo evropsko umestitev in nove priložnosti, zato je organizacija Evropske prestolnice kulture 2012 v Mariboru morda kot nalašč.

Cilj organizacije EPK v kateremkoli mestu je in bo predstavitev različnosti, posebnosti, prednosti, značilnosti, izvora, razvoja in končno tudi ciljev mesta in ne samo njegove vključenosti v evropske tokove. Ni samo neki del kulture tisti, ki daje nekemu evropskemu mestu pečat, pečat mu dajejo njegovi meščani. Kultura je zelo široko področje, zato z oceno, da je poleg tujih produkcij in povezav  ostalo še veliko tistega, čisto našega, Mariborskega, kar v programu sploh ni zajeto, sploh ni nič narobe.

Povsem nedvoumno je, da manjka omemba župana in poslanca Tappeinerja - za časa njegovega županovanja je bila ustanovljena hranilnica, nastale so slovenske čitalnice, pričeta je gradnja mestne kanalizacije, uvedena osvetlitev mesta s petrolejkami, odprt je casino, izdelan statut mesta ... Nikjer tudi ni omenjen župan Nagy, Ptujčan, inženir - v njegovem obdobju županovanja sta bila obnovljena dekliška šola in mestni otroški vrtec, postavljena nova klavnica, okrožno sodišče, mestna ubožnica ter predan v obratovanje prvi mestni vodovod po njegovih projektih. Nikjer ni omenjen nadvojvoda Janez, ki je vpeljal moderni način pridelave grozdja in sadja, pričel z izobraževanjem vinogradnikov in sadjarjev ter prinesel v naše kraje nove sorte grozdja, brez katerih bi bila vina laški rizling, traminec, rulandec, zeleni silvanec in druga le lepe želje ...

Tudi ti ljudje, čeprav nemškega življa, so del zgodovine in več kot 750 letne kulture mesta Maribor, ki ni bila ves čas naša slovenska. Enako so svoj delček zgodovine našega mesta pisali tudi admiral Tegetthoff, dr. Henrik Schreiner, pa dr. Bogo Teply, magister Minaryk, prof. Karba, prof. Gruntar, družine Vodeb in Bergant, olimpionik Štukelj ter mnogi drugi.

Navedbe niso namenjene kakršnikoli polemiki, ker kultura v Mariboru ni nastala šele s pomladjo narodov in uradno uporabo slovenskega jezika. Ne glede na narodno in jezikovno pripadnost, šteje kultura mesta sedaj že nad 750 let. V tem dolgem obdobju so med nami živeli meščani, ki so veliko pripomogli, da je mesto postalo takšen Maribor kot ga poznamo in imamo radi. Zato mesto ne bi smelo skrivati nekdaj postavljenih obeležij, temveč bi moralo biti ponosno na vse zaslužne meščane, saj so tudi ti del naše sedanje kulture. Priznanja in ponos pa se izkazuje z obeležji - spomeniki, kipi, spominskimi ploščami in drugim, ki jih postavljamo na javna mesta.

Prilagam še nekaj drugačnih mnenj iz kulturnih krogov

http://zofijini-epk.blogspot.com/2010/08/nova-nostradamusova-programska.html

in

http://zofijini-epk.blogspot.com/