FRANCI ZAGORIČNIK (1933-1997):
FONDI ORYJA
PÁLA
ich hatt' einen kameraden
ludwig uhland
začetek in konec
in kar je vmes
toliko je vsega
začetek ki je nič
pripravljenosti in volje
konec ki je nič
zadoščenja
in vmes nekje
se preliva vijolična reka
ob prahu najinih nog
mak diši po sebi
torej pogumno
med cvetje oči
najine trave
gore so vmes
kakor so šle kraljevine
meje skorajda ni
med mrtveci
od vsepovsod
med časom nekdaj
in danes in sploh
med verami
in brezverji
poiščiva to
prijetno počutje
med tem kar je vmes
reka naj dolbe korito
spodaj nekdo seka drva
mejniki so v okras spominu
oče pelje dete na sprehod
bor osiplje svojo spermo
mrtveci bojo pognali
travo trava zakriva
kolena mojih ust
bezeg cvete v nedostopnem obilju
sonce se odkriva in spet zakriva
nedostopno brezno v sebi
stvari prihajajo na dan umret
to se je zgodilo oryju pálu
da je obsedel s čutaro v roki
in jo ponudil prijatelju
sam pa je bil že brez glave
počastiva njegov spomin
koliko je molka
prežetega z resnobo
ne mudi se od tod
veliko je pozabljenih
to je vmes
umetno osemenjevanje časa
ne bova se preveč mudila
je pa zanimivo
pogledati parado mrtvecev
imajo se tako lepo
iz kraja v kraj grejo popivajo in jejo
v nadomestilo za vero ali kaj
nekatere pesmi so na ploščah
druge obujajo otroci ne vedoč kaj delajo
nekomu je potreben cirkus
in strip-tease na trgu
vzdiguje moralo
vzdiguje jo nizki let letal
plehmuzika in govorance
vse z mero in premišljeno
seveda je vse to premišljeno
vse to je gnusno v svoji preprostosti
pojdiva od tod v svoji preprostosti
ne bom padel
za to je padel ory pál
ne bom padel za to
sva padla ti in jaz
ne bom padel
sploh ne bom padel hudiča
sploh me ne briga vse to
oborožen je spomin
za naju je ta cirkus
pojdiva
za naju so ta gola dekleta
orgazem trga
sovražim
sovražim
sovražim
.