MOJ PESNIŠKI IZBOR

 

V nekem razgovoru z Jiřijem Langerjem je Franz Kafka rekel, da bi moral človek vsak dan prebrati največ eno pesem. To pomeni dvoje. Najprej daje pesmi prostor, ves dan, da se izpolni. Najbrž pesmi ne beremo zato, da bi izvedeli za to, kako stojijo na borzi delnice ali kako je treba okopavati krompir. Najbližja opredelitev tega, kako vstopa pesem v naše življenje, je doživetje. Dotakne se nas kot celota, ne kot drobec – všečna misel, dobra figura, kot sentimentalni priboljšek, kot učni pripomoček, domovinska vzgoja, spodbujanje pred jurišem, navdih za sestanek z žensko... Velikokrat sem rekel, da po prebrani pesmi niti človek in niti svet nista več takšna, kot sta bila pred tem. Niti pesem, kajti kakor dobiva slika z vsako preprodajo novo (višjo) vrednost, tako razširimo prostor pesmi s svojim skromnim doživetjem. Pomeni, ki se nam razkrijejo, gredo s pesmijo do drugih bralcev, ne da bi se kdajkoli srečali z njimi. Jezik je kakor neskončna vezna posoda (nadrealizem je utrdil prav to dojemanje) in pesem je nekaj takega kot stargate, vstop v brezkončnost. Zato pesem tudi nikomur in ničemur ne služi in ne more služiti. Na koncu koncev tudi jezik ne, iz katerega raste, večni, predbabilonski jezik, ki se ga ne dotika nobena njegova parcialna funkcija. Doživetje pesmi ne pomeni niti razumeti niti razložiti niti emocionalno potešiti. Morda nam pomaga pri tem beseda dojetje v smislu dokončnosti, stika našega celotnega bitja z neko vseobsežnostjo, ki prihaja potem  (lepota).

Drugič je v tem preprostem pravilu zahteva, da se s poezijo živi.  S tristopetinšestdesetimi pesmimi na leto postane poezija način obstoja, princip izločitve, drugačnosti. Smo potniki, ki smo videli tristopetinšestdeset svetov, zarotniki s prav toliko bratstev, duhovni s prav toliko bogovi...

Branje poezije pa je pot, kjer iščemo kraje, ki pomenijo temelj našega obstoja. So pesmi, ki nas opredelijo v lástnosti in morda so se zato nekatere vpisale živeje v tvar duše. Šele tako je mogoče razumeti univerzalno poslanstvo poezije in šele to odpira pot do vsake pesmi. 

Pričujoči izbor je nastajal povsem spontano in brez želje, da bi kaj zaokroževal. Pesmim, ki me spremljajo vse življenje, posvečam ta izbor kot znak ljubezni do njih in poezije nasploh. Pustil sem jih v jeziku, v katerem sem jih srečal. Edino načelo, ki sem se ga držal - razen osebne afinitete - je to, da gre za mrtve pesnike.

izbor

Innokentij Annenskij (1856-1909): ПОЭЗИЯ
 Anonimous (Anglija): O WESTERN WIND
Gottfried Benn (1886 - 1956): ACH, DAS FERNE LAND
William Blake (1757-1827): A POISON TREE
Ivan Blatný (1919-1990): STARÁ BIDLIŠTĔ
Egon Bondy (1930-2007): JA BLBEC PÍŠU!
Vera Brolih (1926-1998): ROŽE SO OVENELE
Pedro Calderon de la Barca (1600-1681): LA VIDA EST UN SUEŃO
Tomaso Campanella (1568-1639): AL SOLE
Paul Celan (1920-1970): DEIN HAAR ÜBERM MEER
Arthur Hugh Clough: (1819-1861): THE LATEST DECALOGUE
Marina Cvetaeva (1892-1941): ДОМ
Samuel Daniel (1562-1619): LOOK, DELIA
Vratislav Effenberger: ALE ONA SE TAK NERADA SVLÉKÁ
Janko Glazer (1893-1975): OB JESENSKEM EKVINOKCIJU
Thomas Gray (1716-1771): ELEGY WRITTEN IN A COUNTRY CHURCHYARD
Friedrich Hölderlin (1770-1843): [WENN AUS DER FERNE ...]
Oliver Wendell Holmes (1809-1894): A FAMILIAR LETTER
James Joyce (1882-1941): CHAMBER MUSIC
Slavko Jug (1934-1997): DOBRO SONCE
Lojze Krakar (1926-1995): BALADA
John Lennon (1940-1980): THE FOOL ON THE HILL
Li-tai-po (702-763): PAVILJON IZ PORCELANA
Giacomo Leopardi (1798-1837): LA GINESTRA
Osip Emilevič Mandelštam (1891-1938): »БЕССОННИЦА. ГОМЕР. ТУГИЕ ПАРУСА«
Andrew Marvell (1621-1678): TO HIS COY MISTRESS
Dušan Matić (1898-1980): MORE
Mart Ogen (1939-1998): ŠTUDIJA ŠT. 11
Boris Leonidovič Pasternak (1890-1960): СЕСТРА МОЯ - ЖИЗНЬ
Sandro Penna (1906-1977): RITORNAVA IL BORGHESE
Fernando Pessoa (1888-1935): O PASTOR AMOROSO
Rastko Petrović (1898- 1949): JUĆE I DANAS
Ezra Loomis Pound (1885-1972): ANCIENT MUSIC
France Prešeren (1800-1949): SLOVO OD MLADOSTI, PEVCU
Umberto Saba (1883-1957): GLAUCO
Jaroslav Seifert (1901-1986): SVATEBNÍ CESTA
Edith Dame Sitwell (1887-1964): CLOWNS' HOUSE
Dylan Thomas (1914-1953): FERN HILL
Tu-fu (714-774): V IZGNANSTVU
Cene Vipotnik (1914-1972): PESEM SVITANICA
Herman Vogel (1941-1989): USPAVANKA
Stanko Vraz (1810-1851): SLOVO OD MLADOSTI
Franci Zagoričnik (1933-1997): FONDI ORYJA PÁLAt>
Niceto de Zamacois (1820-1885): LA GOLONDRINA