JANKO GLAZER (1893-1975):
JESENSKI EKVINOKCIJ

 

Vonj po velem listju jelševem,
po kopirjih, še na pol zelenih,
po pastirskih ognjih pogašenih:
sladko-trpki vonj ločitve v vsem.

Trpek bil sem mnogokdaj in trd,
mi zastonj je mnogokaj dehtelo –
zdaj me čudno je v srce zadelo:
vštric stojita si življenje, smrt.

In prevzet okušam trpki dim,
vonj po listju, po zelenju zadnjem –
in bolj ko nekoč v brstju pomladnem
se ves mil in drag odkriva svet mi z njim.

nazaj

.