LI-TAI-PO (702-763):
PAVILJON IZ PORCELANA
Tam stoji, na sredi ribnika,
paviljon prelep iz belega
in zelenkastega porcelana.
Kakor tigra pisani hrbet
boči most se iz kamnitih gred
k paviljonu, kjer družina zbrana
pri penečem vinu se šopiri
v pražnjih haljah; pijejo, pojo
in se živo pomenkujejo,
Drobne pesmi pišejo nekteri
in rokavi jim nazaj polzé,
v tilniku čepe jim čepice,
A na ribnika gladini, vse:
- most in paviljon in v njem ljudje -
se zrcali v čudežni pojavi,
Most se zdi narobe ščipa lok
in prijateljev živahni krog
pije in kramlja, stoječ na glavi.
Po »Kitajski liriki« v prevodu Alojza Gradnika
.