LOJZE KRAKAR (1926-1995):
BALADA

Nek človek sedi pri mizi,
opira na roke glavo,
ob njem sedi neka ženska,
ki nima več s kom oditi,
v človekovi glavi je vino,
pod mizo so težke noge,
a polnoč pada, pada,
v srce človeško pada.
Nek človek sedi pri mizi,
še komaj podpira glavo,
v človekovi glavi je vino,
na mizi še nekaj drobiža,
pod mizo so trudne noge,
ki nočejo več nikamor,
a polnoč pada, pada,
v srce človeško pada.