.


Spletna stran proizvajalca

  V večini mojih robotskih projektov uporabljam ta mikroprocesor. Takrat ko sem se odločil zanj mi je bil najbližji, ker sem si nabavil program v Basicu, ki sem ga obvladal. Ima tudi dovolj vrat za vse moje potrebe. Tako sem se odločil uporabljati ga še tudi danes, čeprav je za dobiti dosti več cenejših mikroprocesorjev. Za takšno odločitev je morda kriva tudi spodaj opisana ploščica.

Univerzalna ploščica za robote

Univerzalna ploščica Naredil sem si univerzalno tiskano vezje, ki mi služi v večini robotov. Na ploščici je tudi 38 KHz oscilator za infrardeče diode, ki so potrebne za infrardeče senzorje za zaznavanje ovire pred robotom. Frekvenco oscilatorja najlažje nastavimo s frekvencmetrom.opisanim na strani senzorjev.
  Na tiskanini so vsi vhodi-izhodi (odvisno od programa) speljani na tripolne konektorje, tako da lahko priključim na njih servo mehanizme in obenem tako dovedem tudi napajanje za njih. Paziti moramo, da ne prekoračimo s potrošnjo servo mehanizmov maksimalni dovoljen tok stabilizatorja 7805 (1A s hladilnim telesom). Do sedaj nisem uporabil več kot tri servomehanizme, kar prenese stabilizator brez hladilnega telesa, poleg tega je v pogonu vedno samo eden. Na ploščici je tudi petpolni konektor za programiranje mikroprocesorja v vezju. Štiripolni priključki na desni strani mi služijo za priključitev "oči" robota, se pravi po eno IR diodo in en senzor na vsaki strani.

Tiskano vezje in shema univerzalne ploščice v PDF formatu

Shema ploščice
Shema univerzalne ploščice
Tiskanina malo večje 
Modre črte na sliki so žične vezi na strani elementov.

Programiram ga z enostavnim programatorjem, ki je priključen na serijska vrata. Njegova shema je bila pred leti objavljena v reviji Elektor. Ta programator mi omogoča programiranje tudi na samem robotu (In Cirquit). Programatorju ni potrebno nikakršno zunanje napajanje, saj vse napetosti za programiranje dobi iz serijskih vrat. Zaradi tega se zna zgoditi da programator ne dela na vsakem računalniku. Na vseh računalnikih starejšega datuma deluje brez problemov.

Shema programatorja iz revije Elektor
Shema programatorja (po Elektorju)
Shema v PDF formatu

 


Mini programator

Klikni za PDF

   JDM programator ima eno veliko mano, namreč dela le na starih računalnikih s serijskimi vrati (COM-port), ki imajo napetostne nivoje 12V (+ in -) ali več. Pri večini notesnikov na katerih je so še serijska vrata je ta nivo samo okoli 8V. Tu nastane problem, ko ta napetost ne zadostuje za programiranje PIC-a.

   Ta problem se da rešiti z dodatkom enega kondenzatorja (C2) in zener (D2) diode. S priključitvijo kondezatorja med priključkom 3 (TXD) konektorja se ta pred programiranjem ko je TXD na nizkem nivoju (-8V) napolni preko GND, D2  in R1. Ko startamo programiranje gre TXD na +8V in k tej napetosti se prišteje napetost C2. Če je zener dioda D2 za 13 - 14V zadostuje v C3 (470 uF) zbrana energija za čas programiranja.

   Na shemi so bile vse tri zener diode narobe obrnjene. Na tiskanini je vse v redu. Hvala Žigi iz Ljubljane za opozorilo!

Klikni za PDF Klikni za PDF

Za programiranje uporabljam program "PIC Basic" ki ga je napisal nemški avtor Ralf Pagel. Prednost tega programa je v tem da je v Basic-u, ki mi je dosti bližji kot asembler. Program naredi vse sam (asemblira, kompilira in programira). Za asembliranje uporablja program PIC Basic spodnji brezplačen   Microchip-ov program.

Intro MPASMWIN
Microchip-ov program za asembliranje.

Za programiranje uporabljam spodnji program, ki je ravno tako brezplačen.

Program za programiranje

DIY K149-BC programator

Nekaj primerov programov na forumu  >Elektronika.ba<

Na vrh

counter for tumblr