. Med avtorji vlada bodisi histeričen strah pred
internetno prisotnostjo (tako imenovanimi elektronskimi
knjigami) ali pa promiskuitetno veselje vsakogar z
vsakomer. Seveda, če je to odvisno od njih. Pozabljamo
pa, da knjiga ni le muha avtorja, temveč tudi obveznost
do javnosti. Tu pa naletimo na knjižnico. Našo
tradicionalno zastarelo, počasno, težko dojemajočo
knjižnico, ki se še ni odločila, ali bo birokrat ali
brezčutno skladišče informacij ali nekaj vmes. Rekel sem
si, da bodo prej prišle opice na luno, kakor da bodo
začele digitalizirati knjige naše javne knjižnice, pa
sem sklenil opraviti to stvar sam. Ko sem
knjižnico zaprosil za CIP, se mi je za hip postavilo
vprašanje, če sem založnik, izdajatelj ali kaj drugega.
Pa sem se odločil, da bom elektronsko knjigo samo
izdelal. Oni bojo že vedeli, kaj mislim s tem.
Nekaj časa sem bil do rabe elektronskih knjig
ravnodušen - tako ali tako jih jo uporablja le malo
ljudi, zdaj pa sem prepričan, da morajo knjižnice
odigrati enako vlogo kot za fizične knjige: vzeti jih
morajo v svoja skladišča in ravnati z njimi kot s
starimi knjigami. Nič več torej popolne svobode - vlogo
distributerja smo zaupali knjižnicam in naj jo
opravljajo po svoji dolžnosti. Ne gre torej več za
prosto razpolaganje z gradivom, ampak za prosti dostop
in nadzirano rabo. Gospod Hladnik, žal mi je, otroška
doba elektronskih knjig je za nami, zdaj naj se
knjižnice obnašajo tako, kakor jim je naloženo - kot
dobri gospodarji z zaupanim jim knjigam.
Založba Obzorja, Maribor, 1978
PESMI
Literarni klub Slovenj Gradec in
Kulturna skupnost Slovenj Gradec
Zbirka »Odsevi«
Spremna beseda:
Taras Kermavner
Tisk:
Kinegraf, Prevalje
1977
SVETJELAČEN