MARIBOR

Grb mesta v srednjem veku

spremljajte nas tudi na:

OD KRALJEVINE SHS DO OSAMOSVOJITVE

Če velja, da je bilo leta 1910 v med mestnim prebivalstvom še 85% nemškega življa, se je sestava že v naslednjem desetletju korenito spremenila. Pri štetju 1920 se je za Nemce izreklo le še 22% meščanov, ostali so bili Slovenci in priseljenci. Gospodarski vzpon se je nadaljeval z velikimi koraki, obrtne delavnice so preraščale v podjetja. Močneje se je razvila prehrambena, tekstilna, kemična, strojna in elektroindustrija s proizvodnjo elektrike, industrija gradbenega materiala (opekarne) in gradbeništvo, že predtem razvita dejavnost vzdrževanja železniških vozil se je še močneje razmahnila. Elektrifikacija mesta je bila izvedena skoraj v celoti še pred letom 1930.

Maribor, ki je svoje ime dobil že v času ilirizma (Kopitar, Vraz, Gaj, Bleiweis), je postajal vse pomembnejše industrijsko mesto. Tudi izobraževanje ni zaostajalo, saj sta poleg realne delovali še klasična gimnazija in trgovska akademija.

Iz Države SHS, ki ni zaživela, je nastala Kraljevina Jugoslavija. Najprej Vidovdanska in kasneje oktroirana ustava Kraljevine Jugoslavije razvoja mesta, kljub vse močnejšemu centralizmu v državnem aparatu in vojaštvu, nista zavrli. S prihodom okupatorja 8. aprila 1941 je Maribor doživel enega najhujših poskusov ponemčevanja. Hitlerjevemu ukazu “Naredite mi to deželo zopet nemško!” je sledila tako nova vojaška uprava kot okupatorjevi sodelavci. Pričelo se je izseljevanje in internacija predvsem inteligence in izpričano slovenskega meščanstva, izdaje in poboji. Zavojevalci so obnovili porušeni mestni most, postavili tovarno letalskih delov in pričeli z gradnjo hidroelektrarne (HE Mariborski otok).

II. svetovna vojna je terjala velik materialni in krvni davek, saj je bilo do aprila 1945 porušenih ali poškodovanih okoli 76% vseh zgradb, porušena železniška postaja, izjemna škoda je nastala tudi na industrijskih objektih in opremi. Potrebno je bilo začeti znova.

Obnova mesta in gospodarstva je privedla do močnega razmaha tekstilne, kemične, strojne, elektro ter prehrambene industrije, gradbeništva in industrije gradbenih polizdelkov, zgrajena je bila nova bolnišnica, mostovi in cestne povezave. Zaprti trg v novo nastali Jugoslaviji je zagotovil odjemalce in Maribor je postal izredno pomembno industrijsko mesto.

Število prebivalcev je naraščalo, saj je Maribor leta 2000, skupaj s predmestji, štel že več kot 150.000 prebivalcev. Vzpostavljen je bil sistem primarnega zdravstvenega in otroškega varstva, gospodarskemu razvoju je sledil razmah srednjega, višje in visokošolskega izobraževanja, leta 1975 pa je Maribor dobil Univerzo in postal tudi univerzitetno mesto.

V 80.tih letih preteklega stoletja je razvojni zagon začel pojemati, nekonkurenčna podjetja so pričela propadati, število zaposlenih v industriji se je pričelo zmanjševati. Upad kupne moči in potrošnje sta vodila v zmanjševanje obsega storitvenih dejavnosti (gostinstvo, turizem, obrtne dejavnosti, majhne trgovinice, boutiqi in drugo). Čas socializma in sobivanja v SFRJ se je počasi začel iztekati ter bil zaključen s plebiscitarno odločitvijo o življenju v samostojni državi.

Za ogled slikovnega gradiva klikni na stari grb mesta!