MARIBOR

Grb mesta v srednjem veku

spremljajte nas tudi na:

MARIBOR DANES

V 80-tih letih prejšnjega stoletja je pričel industrijski razvoj usihati, po osamosvojitvi pa je skoraj povsem presahnil. Izguba trga, predvsem pa razmah globalizacije, sta mesto močno prizadela in veliko nekdaj obetajočih industrijskih in gradbenih podjetij je zaprlo vrata. Nastajale so le nove banke, odpirali so se novi in novi trgovski centri, zobe pa so pokazali še privatizacija, slaba vlaganja, napake vodenja podjetij, napačne ocene razvoja in podobno. Tudi izvoljeni predstavniki ljudstva v novem večstrankarskem sistemu se nekako ne znajdejo najbolje, propadanje družb v zasebni lasti se nadaljuje. Vsakodnevno je mogoče zaslediti objavo kakšne namere o prisilni poravnavi, stečaju, prodaji podjetja, lastniških aferah ter kriku podjetnikov po finančnih virih. Seveda tudi novic o zavlačevanju postopkov, ustvarjanju megle, predvsem pa agoniji zaposlenih ali težavah delničarjev ne manjka, vrstijo se obvestila o zaplembi zastavljenega premoženja in podobno.

Maribor nima več tekstilne industrije (MTT, Predilnica in tkalnica, Merinka, PIK, Vezenina), kovinsko-predelovalne industrije (TAM, Metalna, Hidromontaža, Kovinar, WV Term), elektro-strojne industrije (Elektrokovina, TI-PO), storitvenih podjetij (Avtoobnova, Karoserist, TŽV Boris Kidrič,  Ferromoto), gradbenih podjetij (Gradis, Stavbar, Konstruktor, Cestno podjetje). Vsa so končala v stečaju, na pogoriščih so zrasli le manjši obrati z malo zaposlenimi delavci in nizko dodano vrednostjo. Tudi nekateri od teh že umirajo na obroke.

Mesto beleži razvoj na področju izobraževanja, število študentov raste s širjenjem izbire študijskih smeri, razvoj se kaže tudi na področju storitvenih dejavnosti. Opevani turizem z izjemo Pohorja še ni zaživel, v nekdaj nakupovalnem in poslovnem središču mesta so nameščene upravno-administrativne inštitucije, kavarnice ter banke. Manjše trgovinice in boutiqi, ki so še obstali, se selijo v nakupovalne centre na obrobju, gradnja večjih objektov z izjemo MAKS-a stoji, zgrajen je končno Trg Leona Štuklja. 

Zadnje dejanje gradbenikov, stanovanjsko naselje ob Betnavskem gozdu, še ni našlo svojih stanovalcev. Gradnja objekta v Ulici ob Parku je ustavljena, v teku je obnova študentskega doma na Gosposvetski cesti, gradnja Študentskega doma v Smetanovi ulici se bliža koncu.

Primerjalno z 70. leti 20. stoletja je Maribor danes praktično mrtvo mesto, brez industrije, brez večjih prireditev, brez druženja srednje generacije po lokalih v mestu in brez zabave. Preostanek nekdaj znanih in prometnih okalov praviloma ob 22.00 uri zapre svoja vrata. Maribor postaja skoraj mesto duhov, saj proti polnoči moč srečamo po ulicah centra mesta samo kakšnega zamudnika, ki hiti domov in mlade, ki pa imajo svoje drugačne načine druženja.

Zamisli o prihodnosti mesta je bilo napisanih že veliko, vse pa bi naj bile povezane z velikim vlaganji v objekte, opremo in infrastrukturo.

Ali je Maribor po osamosvojitvi Slovenije res mesto brez bodočnosti? Nikakor, saj Mariborčani znamo (izobrazba), hočemo (izvajalci nekdanjih dejavnosti niso odšli) in imamo tudi skozi zgodovino kaj za pokazati.

Mariborčani prav radi popreko pogledamo prebivalce glavnega mesta in jim na tihem morda tudi malce zavidamo. Češ, prej Beograd, sedaj Ljubljana, nazaj pa nič. Maribor ima veliko, kar Ljubljana ni in ne bo imela - srčne in trde ljudi, ki jim je treba samo malo nakazati smer !

Ali je EPK 2012 tisti pričakovani, prelomni dogodek, ki bo prinesel novi zagon?

Sedanje stanje v Mariboru prikazujejo priloženi posnetki znanih delov mesta, mogoče pa ga je razbrati tudi iz utripa običajnega delovnega dne. Ogled pomembnih delov mesta je mogoče spremljati tudi preko nameščenih spletnih kamer (Big brother gleda!) na naslovu

http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=1152

Za ogled slikovnega gradiva klikni na napis: